Za razstavo sveč se nam je zdel najprimernejši čas prav na svečnico in odprli smo jo le dan prej, poimenovali pa »Sveča-  spremljevalka našega življenja«. Posvetili smo jo Anici Perne, saj se je prav ob njeni zbirki rodila ideja o razstavi. Med samo postavitvijo pa se je močno povečala zaradi prijaznega odziva ljudi, ki so prinesli manjše ali večje število svojih sveč, ki so jim drage, kajti brez sveče ne minejo naše najpomembnejše prelomnice in ne dogodki. Sveče nas spremljajo od rojstva do smrti in še naprej. Prižigamo jih v cerkvah, galerijah, domovih, vrtovih in na grobovih. Zbiratelji po duši pa jih zbirajo in mi jim jih prinašamo iz potovanj, jih obdarimo za osebne praznike, kar mimogrede ob posebni priložnosti opazimo lepo svečo in z nami gre k zbiratelju.

Sveča in sreča sta si v nečem posebnem podobni, in sicer po tem, da se z deljenjem ne zmanjšujeta, ampak večata. Na tisoče sveč lahko prižgemo z eno samo in njeno življenje se ne bo prav nič zmanjšalo. Prav tako množimo srečo, če jo podajamo naprej. Vse to smo zaželeli otvoritvenemu dogodku, ko je bil že poln sveč, zato verjamemo, tudi poln sreč. V Pirčevi dvorani se jih je znašlo krepko čez 500 in bile so najrazličnejših oblik, velikosti, barv, dišav, materialov, namenov….

Zaradi vsega naštetega jih je bilo potrebno postaviti v sklope od krstnih, obhajilnih, birmanskih, poročnih, novomašnih, slavljenskih, svečk za torte, plavajočih svečk do prazničnih od božičnih do velikonočnih sveč. Mednje smo uvrstili  svečke adventnih venčkov, betlehemsko luč miru in še svečke s pripenjalčki za novoletne jelke. Velika skupina so bile sveče svetovnih in slovenskih cerkva, stari oltarni svečniki naše cerkve in največja velikonočna sveča. Ob razpelo smo postavili tudi več kot 50 let stari svečki,  ki se prižgeta ob zadnjem dogodku našega življenja. Le pri nagrobnih svečah smo se nekoliko odmaknili od klasičnih sveč in pretiranega števila prižigov predvsem zaradi plastike in prikazali bolj ekološke predloge, kot so eko svečka iz keramike, svečka naslikana na kamen, lesene/papirnate svečke, v steklu pa solarne, iz voska in oljne svečke. V zbirki pa so se našle ene lepših sveč, ki so okrašene s klekljano čipko, posebne sveče s postopki luščenja plasti, svečke z želirnim voskom zalite v steklo, posebne skupina so sveče iz čebeljega voska-  ene in edine najboljše.  Po obliki smo nekaj svečk razvrstili še v rastlinski in živalski svet pa vse tiste posebne, ki jih prinašamo s potovanj za lep spomin. Dodali smo še laterne vseh velikosti, ki jim poseben sijaj dajejo čajne in dišeče svečke, da pričarajo domačnost in čarobnost v dolge zimske večere. Posebno mesto ima verjetno tudi poročna sveča, ki jo mladoporočenca obredno prižgeta s svojima krstnima. Matere pred tem preberejo posebno pesem: Poročna sveča sem. Prelepa je in nagovarja bodoča zakonca k strpnosti in želi, naj jo prižigata, ko bo hudo in obljublja rešitev problema, ko jo bosta skupaj z ramo ob rami tudi upihnila.

K osrednji, največji skupini sveč ki jih je 20 let zbirala Anica Perne, smo dodali še sveče Slavke Jelenc, Jane Aljančič, Veronike Aljančič, Veronike Debeljak, Anice Hvasti, Erne Mokorel, Milene Drinovec, Jožice in Špele Bevc, Tilke Purgar, ki iz keramike izdeluje še posebne svečnike ter Dane Šemrov, ki zna vtisniti sveči poseben namen. Sveče je še dodatno opisoval  razstavni list za obiskovalce. Posebno mesto sta imeli Plečnikova in Kogojeva sveča, saj sta jih oblikovala dva največja slovenska oblikovalca.

Našli smo  zgodbo štirih sveč, ki  je vredan spomina. Pripoveduje o treh svečah, ki jim je ime MIR, VERA in LJUBEZEN. Vse ugasnejo, ker jih ljudje ne sprejmejo. Ko v temo pride otrok in se prestraši, ga potolaži sveča, ki ji je ime UPANJE in mu dovoli, da z njo spet prižge prej ugasle tri sveče.

Spomnili smo se praznikan sv. Lucije, ki pomeni začetek najdaljših noči zimskega solsticija, ko je dan najkrajši. Takrat prižigamo največ sveč po domovih in komaj se zavedamo, da je sveča prastar izdelek, ki ga je sodobna tehnologija že davno prehitela, a ga s tem ni izbrisala z obličja zemlje. Ob otvoritvi smo nanizali še nekaj tehničnih podatkov o zgradbi sveče, gorenju, o vrstah voskov, njihovih  različnih barvah in njihovem pomenu.

Da imajo sveče pomembno simbolno funkcijo, govorijo številni pregovori in reki. Topla svetloba plamena v človeku naravno vzbudi veselje,  prinaša upanje, da najdemo svetlobo v temi, spoznanje v nevednosti in ljubezen tam, kjer vlada sovraštvo.  Sveča je čudovit simbol luči in novega rojstva.

Otvoritveno prireditev sta po scenariju Dace Perne povezovala in veliko novega o svečah povedala Sara Kidan in Aljoša Bačič, glasbene premore pa sta napolnila Tjaša Križnar s  prečno flavto in Andraž Aljančič s svojo  harmoniko. Razstava naj bi bila odprta osem dni, do 9. februarja 2020, ko bomo na Taboru že desetič zapored pod lipo brali Prešernovo poezijo, tokrat domovinsko naravnano. Podaljšali smo jo do prvih postnih maš na Taboru, dokler je ni prekinila pandemija SARS COV 2 virusa in bolezen COVID 19.

Razstavo sveč so po otvoritvi podrobno fotografirali še trije fotografi in prišli so jo posneti iz RTV SLO1 za oddajo Obzorja duha. Z ekipo , ki so jo sestavljali snemalec, tonski mojster in mojster osvetlitve se je trudila gospa Karmen Bončar. Oddaja, ki jo vodi sestra Romana Kocjančič je bila  na sporedu v nedeljo, 15. marca ob 11.30 in v ponovitvi v juliju. Dosegljiva je na povezavi: https://4d.rtvslo.si/arhiv/obzorja-duha/174678875