Kapelice

Podbreške kapelice in znamenja

Kapelice v Podbrezjah pričajo tudi o slovesu taborske Božje poti in o razširjenosti čaščenja Žalostne Matere Božje. Njej posvečene kapelice so stale na romarskih poteh, ki so iz vseh smeri vodile na Tabor. Te so bile: Štrithova kapelica, ki je Taboru najbližja, Glinovčevo znamenje v Srednji vasi, znamenje vrh starih Gobovc, znamenje sredi zvirškega polja, znamenje v Tržiški Bistrici in znamenje v Zadragi. Manjših lesenih podob z Žalostno Materjo Božjo je bilo še več, a so se le nekatera ohranila.

Podbreška znamenja po večini izvirajo iz 18.stoletja, nekatera so nastala v 19. ali tudi še na pragu 20. stoletja. Arhitekturno so si precej različna, pričajo pa tudi o materialnem stanju graditelja.

Kot povsod drugod, so tudi znamenja v Podbrezjah, nastajala  iz duhovnih potreb in stisk ljudi, ter njihovega zaupanja v Božjo pomoč. Nekatera  zaznamujejo stare furmanske poti ali razpotja, druga  posebne dogodke ali nesreče, za tretja  so zgodbe o njihovem namenu že pozabljene. Ljudje so jih postavljali v spomin ali opomin na že prestano življenjsko nesrečo ali bolezen, včasih pa so se želeli z njihovo postavitvijo že vnaprej zavarovati pred naravnimi nesrečami in drugimi nadlogami. Verovali so, da se slabe stvari z Božjo pomočjo obrnejo na bolje in se hudega lahko celo izognejo. Mnogo kapel in znamenj je bilo postavljenih v zahvalo za uslišane prošnje.

Podbreška znamenja po večini izvirajo iz 18.stoletja, nekatera so nastala v 19. ali tudi še na pragu 20. stoletja. Arhitekturno so si precej različna, pričajo pa tudi o materialnem stanju graditelja.

Vse pa so del človekove pretekle in sedanje ustvarjalnosti, ki oblikuje in hkrati bogati naš skupen življenjski prostor in nas spominja na našo kulturno dediščino, katere del smo.

 

Pričevanja o Podbreških kapelicah

Podbreški glas, posebna Taborska številka 13, leto 1939, Janez Kozjek

povzela Pavel Kozjek in Milan Debeljak

»Kako sloveča božja pot je bila včasih na Tabru in kako zelo je bilo razširjeno češčenje Žalostno Matere Božje po bližnji in daljni okolici, nam pričajo številna znamenja ali kapelice v Podbrezjah in sosednjih farah. Kakor najdeš Marijo z Brezij povsod, kjer prebivajo verni Slovenci, tako so v prejšnjih časih daleč v okolici Tabra postavili naši predniki mnogo znamenj na čast Žalostni Materi Božji, da so tako tudi doma vsak čas lahko počastili Mater bolečin.

Najbližje tako znamenje je Štrithova kapelica v Podtabru, oddaljena komaj nekaj metrov od cerkve na Tabru. Kdaj je bila postavljena, ni točno znano. Od sedanjih lastnikov znamenja izveš le to, da je prejšnjim prebivalcem hiše padla hčerka v vodnjak, v tej sili so se obrnili k Mariji na Tabru po pomoč ter v zahvalo postavili to kapelico. V njej je lesen kip Žalostne Matere Božje z mrtvim Sinom v naročju, kot v glavnem oltarju na Tabru. Kip ima levo spodaj letnico 1864. Sedanji lastniki  znamenje lepo oskrbujejo.

Drugo tako znamenje je v Srednji vasi pri hiši številka 1, (Glinovčeva kapelica)le da ima namesto kipa na steni naslikano Marijo Sedem Žalosti. Na stropu pa je še ohranjen napis: »Marko Štrekelj malal 1886 in Jernej Kemperle delal.« Omenjenega leta je bilo znamenje najbrž prenovljeno. Stalo pa je gotovo že prej.

Tudi vrhu Starih Gobovc (Blekova kapelica) je znamenje z na steni naslikano Žalostno Materjo Božjo, ki pa je začelo v zadnjih letih razpadati. To znamenje je bilo postavljeno najbrž v času, ko so tod mimo hodili številni pobožni romarji z onstran Save.

Eno najlepših znamenj pa je sredi zvirškega polja,(Zvirčanska kapelica) v katerem je zelo star, toda dobro ohranjen lesen kip Žalostne Matere Božje. Svoj čas je bilo to znamenje Pičmanovo iz Zvirč; v zadnjih letih pa je prišlo v last naše učiteljice Angele Istenič, ki ga lepo oskrbuje. Za ta kip se je že zanimal naš muzej v Ljubljani. To znamenje je bilo postavljeno največ zato, da bi Marija varovala polje pred raznimi vremenskimi nezgodami; posebno pred točo. Daljni Lomljani se še danes zatekajo k »Mariji na Polju«, kakor jo imenujejo, ter ji prižigajo olje,da bi jim toča ne pobila.

Znamenje s kipom Žalostne Matere Božje, podobno prej omenjenemu, je celo v daljni Tržiški Bistrici. Ta kip je bil že nekajkrat ožgan in spet prenovljen. Ondotni pobožni vaščani imajo to znamenje v veliki časti.

Tudi v Zadragi po domače pr Jan je precej veliko staro znamenje z naslikano podobo Žalostne Matere Božje kot vrhu Starih Gobovc ali v Srednji vasi.

Manjših lesenih znamenj Žalostne Mater Božje je še več. Tako v Zvirčah, na severnem koncu Zvirškega gozda, Franckovo v Srednji vasi, Mrakovo znamenje in druga. Vsa ta znamenja nam živo pričajo o živi veri in pobožnosti naših prednikov.

Jurčkovo znamenje na Bistrici

Na Jurčkovem klancu, po domače pr Kajžarju, to je pri zadnji hiši na Bistrici stoji Jurčkovo znamenje. V njem je kip Marijinega oznanjenja. Nad obokom je letnica 1903. Mimo njega so z vozom vozili na Žejansko polje. Novi Jurčkov klanec je bil zgrajen kasneje.

Mubijevo znamenje

Ob glavni cesti pred mostom čez Bistrico, kjer je bila nekoč mitnica, stoji na spodnji strani ceste Mubijeva  hiša, na zgornji strani pa njihovo znamenje. Znamenje je bilo leseno, posvečeno svetemu Janezu Nepomuku. Zanj že dolgo skrbijo Devsovi. Zaradi dotrajanosti so ga obnovili med letoma 1970 in 1975. Nadomestili so ga z novo zidano kapelico, ki so jo zaradi varnosti še odmaknili od ceste.


 

 

Glinovčeva
Franckova
Matijevčeva
Blekova
Ratejčeva
Mubijeva
Jurčkova
Zvirčanska
Katrušnikova
Peharčeva
Kovačeva
Štrithova

 


.

Glinovčeva kapelica

Posvečena žalostni Materi Božji (zdaj slika brezijanske Marije)

Prvotno znamenje je bilo posvečeno 13. postaji križevega pota Žalostni Materi Božji in je bilo tipično romarsko znamenje. Prenovljeno je bilo 1886, kasneje pa, ko je že žalostno propadalo, pa nekako pred 20 leti obnpovljeno s skromno streho, da bi preprečili nadaljne propadanje.

Prihaja novo upanje, začetek nov,
podeli nam, o Bog, svoj blagoslov.


.

Franckova oz. Pavlinova kapelica

Posvečena svetemu Alešu

Znamenje je postavila Franckova družina že pred letom 1870 in ga posvetila gospodarjevemu zavetniku svetemu Alešu, ki je upodobljen na notranjih stranskih stenah, med tem ko je na glavni križani Jezus s svetima ženama. Na levi zunanji strani je upodobljena brezjanska Marija, na desni pa sveti Ciril in Metod. Slike so prenovljene in so delo akademskega slikarja Lojzeta Čemažarja.

Tvoj blagoslov, sveti Aleš, in tvoja misel,
naj dnevom našim bosta zgled in smisel.

O lipi, ki raste za Franckovo kapelico

Nataša Kne

Vse do 2. svetovne vojne lahko v podbreški šolski kroniki prebiramo zapise o proslavah v čast kraljevske družine Karadžordževićev. Po atentatu na Aleksandra Karadžordževića v Marseillu leta 1934 je učitelj Viktor Lapajnar z učenci ob cerkvenem znamenju ob šoli zasadil prvo lipo, ki skupaj s svojo družico, raste še danes.

 

 


.

Matijevčeva kapelica

Posvečena lurški Mariji

Ob starem znamenju, ki je bilo obnovljeno leta 1849 je bila na novo postavljena kapelica leta 1901. Sezidala sta jo  Josip Jeglič in Urban Žrebe, poslikal pa Bradaška iz Kranja. Zadnjič je bila obnovljena leta 2002, ko je Maša Bersan Mašuk iz Ljubna na zunanjih stenah upodobila svetega Jožefa na desni, svetega Jerneja in svetega Janeza Boska s simbolno zahvalo družine na hrbtni strani ter na levi strani zunaj svetega Alojzija.

Pomlad prihaja, spet se zbuja stvarstvo,
mi pa prosimo, Marija, te za tvoje varstvo.


.

Blekova kapelica

Posvečena svetemu Benediktu

Prvotno romarsko znamenje je bilo posvečeno Žalostni Materi Božji. Pri ponovni postavitvi ob pešpoti iz Podbrezij na Brezje pa je bilo leta 2004, ob vstopu Slovenije v evropsko skupnost, posvečeno sv. Benediktu. Slika je delo Zdravka Purgarja.

Moli in delaj, nas sveti Benedikt je učil,
da zgled bi njegov še blagoslov nam delil.


.

Ratejčeva kapelica

Posvečena Devici Mariji

Kapelico so lastniki postavili leta 1909 v zahvalo za zdravje.  Kasneje  je bila  namenjena tudi romarjem na poti na Tabor k Žalostni Materi Božji. Upodobljena je na desni zunanji strani, na levi pa je sveti Jakob. V glavnem trikotniku nad Marijinim kipom je naslikana sveta Trojica. Pred petindvajsetimi leti je  njene dotrajane poslikave obnovil Franci Markovec iz Žej.

Je Tvoj, Marija, šmarnic mesec maj,
svoj materinski blagoslov na vsako pot nam daj.


.

Mubijeva kapelica

Posvečena svetemu Janezu Nepomuku

Znamenje s svetnikovim kipom je prvotno stalo na mostu. Potem so ga prestavili v leseno kapelo in jo leta 1971 zaradi dotrajanosti nadomestili z zidano, ki pa se je leta 2003, po nesreči z avtom, močno poškodovala. V obnovljeno kapelico so dve leti kasneje ponovno postavili sto let star lesen kip.

Da vedno človek sočloveku bi ponudil roko,
s Tabo, sveti Janez, naj odrinemo mi na globoko.


.

Jurčkova kapelica

Posvečena Devici Mariji

Družinsko znamenje je bilo postavljeno že leta 1903. V notranjosti je kip Device Marije, ki jo v ozadju varujejo roke, ki po predvidevanjih simbolizirajo svetega Janeza. Prav tako predvidevamo, da je na notranjih stenah upodobljen Jezus kot dobri pastir in prijatelj otrok, na zunanji levi steni sveti Jakob, na desni pa sveti Florjan. Poslikave je pred dvajsetimi leti delno obnovil Franci Markovec iz Žej.

Za našo vas in vse, kar v srcu nosimo,
za blagoslov te, Mati, za ves svet mi prosimo.


.

Zvirčanska kapelica ali Marija na Polju

Posvečena žalostni Materi Božji

Prvotno je bil v kapelici lesen kip Marije z Jezusom v naročju, ki je s tržiške smeri označeval romarsko pot na Tabor. Ta kip je zdaj v  taborski cerkvi, ker so ga lastniki oddali podbreškemu župniku v hrambo. Sedanje znamenje od leta 1987 krasi prekrasen mozaik Marije z Jezusom v naročju, ki ga je izdelala s. Darinka Bajec.  Čaščenju Matere božje je bilo pri domačinih hkrati tudi prošnja za dobro letino in varstvo pred naravnimi nesrečami, zato so znamenju včasih rekli tudi Marija na polju..

Smo na počitnicah, doma ali kje drugod,
Marija, Tvoj nas blagoslov naj spremlja vse povsod.

 

Karmeličanka, sestra Darinka Bajec, ki je ustvarila mozaik, je poprosila gospo Heleno Rihtar za nekaj podatkov o kapelici:

Pismo Helene in Franceta Rihtar

“Na žalost ne vem mnogo. Za znamenje, posvečeno žalostni materi božji, je skrbela moja mama, kar pomnim. Znamenje imenovano Marija na polju je bilo od kar se spomnim, del božje poti na Tabor. V njem je bil lesen kip z Jezusom v Marijinem naročju. Kip je v nerodnih povojnih letih mama- Istenič Angela shranila doma. Za mamo sva skrb za znamenje prevzela midva z možem, Rihtar Francetom. Za najino 25 letnico poroke, leta 1987 sta nama sestri Darinka in Pavla podarili mozaično podobo, ki je sedaj v znamenju. Originalni kip pa sva dala v hrambo podbreškemu župniku in je v cerkvi na Taboru.”

 

Darinka Bajec, ustvarjalka mozaika v Zvirčanski kapelici

Darinka Bajec, slovenska redovnica, keramična oblikovalka in restavratorka, se je rodila 28. maj 1924 v Skriljah pri Ajdovščini. Skupaj s starejšo sestro Pavlo sta veliko ustvarili tudi skupaj. Rodili sta se je v kmečki družini. Osnovno šolo je Darinka med leti 1931-1936 obiskovala v Skriljah, Blanci in Sevnici. Na gimnazijo se vpisala v Mariboru (1936) in jo končala v Ljubljani (1944). Med leti 1948 do 1952 se je šolala na šoli za umetno obrt v Ljubljani nato pa v Beogradu, kjer je diplomirala na Akademiji za uporabno umetnost (1956). Leta 1957 je postala članica Društva uporabnih umetnikov Srbije in skupaj z drugimi člani razstavljala svoje eksponate iz keramike na razstavah v Beogradu in Novem Sadu. Strokovno se je izpopolnjevala v Stuttgartu (1957/1958), Parizu (1959/1960) in kasneje še v Švici in na Nizozemskem. Kot restavratorka je delala v Mestnem muzeju Ljubljana in 1961 postala članica Društva likovnih oblikovalcev Slovenije, v Psihiatrični bolnišnici Begunje je vpeljala dva nova oddelka za delavno terapijo (keramika in mozaik). Kot članica Društva oblikovalcev je razstavljala v Ženevi, Istanbulu, Indiji, Rusiji in Kanadi, samostojno pa v Parizu, Kranju, Bledu in Radovljici. Poleg keramike je po načrtih Ivana Vurnika izdelovala mozaike. Leta 1973 je postala članica Akademije Tommaso Capanella. Med drugim so njeni izdelki na cerkvenih pročeljih v Cerkljah in na Brezjah. Izdelala je mozaike za nagrobnike na ljubljanskih Žalah, Repnjah, Radovljici in Begunjah. Za škofijsko kapelo v Kopru je napravila Križev pot v reliefu iz žgane gline.

Danes (leta 2015) s sestro Pavlo še vedno živita v Skriljah in sta nazadnje svoja dela razstavljali v Radovljici v letu 2012.

 


.

Katrušnikova kapelica

Posvečena lurški Mariji

Znamenje je bilo postavljeno leta 1910 v spomin na družinsko nesrečo. Ustvaril ga je arhitekt  Ivan Vurnik iz Radovljice , ki je bil skupaj s Plečnikom in Fabianijem začetnik slovenske moderne arhitekture. Kapelica je bila obnovljena leta 2000.

Za skromnost in sozvočje z vsem okoli,
srce se vdano in ponižno k Tebi dviga, moli.


.

Peharčeva kapelica

Posvečena Jezusovemu Srcu

Znamenje je bilo prizidano na hišo pred letom 1936. Takrat jo je kupil gospodar Markelj, pred njim pa Humar in Šolar. Jezusov kip je narejen iz mavca, kar je bilo značilno za obdobje med obema vojnama. Kapelica je bila obnovljena leta 2005, ko jo je na novo  poslikala gospa  Maša Bersan Mašuk, ki je upoštevala vso prejšnjo poslikavo.

Tvoja Mati, Jezus,  z nami rožni venec moli,
z njo prosimo za blagoslov vseh tod okoli.


.

Kovačeva kapelica

Posvečena Jezusovemu Srcu

Jezusov kip je pred dvajsetimi leti obnovil Janez Aljančič iz Tacna.

Kapelica je bila celostno prenovljena leta 1999, ko jo je ponovno poslikala Maša Bersan Mašuk. Ob Jezusu sta v notranjosti upodobljena starša Marija in Jožef, v glavnem trikotniku nad vhodom pa Bog Oče in Sveti Duh.

Na desni zunanji strani je sveta Ana s hčerko Marijo in  nad njima v trikotniku Pietá, na levi zunaj pa je sveti Benedikt s krokarjem, nad njim pa angel Varuh.

Življenje vsako, vsak končani dan,
naj v Tvojem Srcu najde svoj pristan.


.

Štrithova kapelica

Posvečena Mariji z mrtvim Jezusom v naročju

Prvotno znamenje je bilo postavljeno v spomin na deklico, ki je utonila v bližnjem vodnjaku leta 1864.  Zato so prisotne roza barve in v trikotniku Jezušček z zemeljsko kroglo.

Lesen kip v notranjosti je bil obnovljen 1983 leta, celotna kapelica pa je temeljito prnovo doživela leta 2005 s poslikavo Maše Bersan Mašukove. Na zunanjih straneh sta upodobljena sveti Jakob in sveti Miklavž, na notranjih pa sveti Janez evangelist in sveta Ana. Za božični čas pa lastniki ob vznožje postavijo dete Jezusa z ovčkama.

Smo se po svojih mi močeh prav vsi trudili,
hvala, Mati, za vse blagoslove, ki smo jih dobili.