Kronika šolstva v Podbrezjah
Podatki o začetku šolstva v Podbrezjah niso ohranjeni. Znano pa je, da je v letih od 1854 do 1847 poučeval v Podbrezjah domačin Andrej Praprotnik, ki velja tudi za prvega podbreškega učitelja. Šolsko kroniko so začeli pisati šele leta 1860. Vse do začetka šolskega leta 1897/98 so podatki dokaj skopi. V šolski kroniki je omenjeno, da je leta 1860 podbreška fara na svoje stroške sezidala šolsko poslopje. Stalo je na mestu, kjer je nekoč stala mežnarija, oziroma tam, kjer danes stoji kulturni dom. Prvi učitelj v tej, iz mežnarije narejeni šoli, je bil Franjo Praprotnik. Včasih so poletne počitnice »zamujale« za en mesec. Šolsko leto se je do leta 1890 začenjalo v mesecu oktobru in končevalo v mesecu avgustu, kasneje pa je zabeležen začetek šolskega leta meseca septembra in konec meseca julija. Šolsko poslopje je bilo v slabem stanju in je bilo med počitnicami v letu 1896 popravljeno in obnovljeno. S šolskim letom 1897/98 je poleg rednega pouka v enorazredni ljudski šoli potekala tudi ponavljalna šola, ki je trajala od začetka šolskega leta do meseca marca. Obiskovati so jo morali vsi učenci, ki so končali ljudsko šolo, a še niso dopolnili 14 let. Poleg učitelja Ivana Kniferla ter župnika Mihaela Koželja, ki je poučeval verouk, je bila v šoli zaposlena še učiteljica Milena Kniferle, ki je začela deklice poučevat ženska ročna dela. Po zapisih v kroniki se je ta predmet ohranil vse do šolskega leta 1911/12. S šolskim letom 1921/22 je bilo določeno, da naj bi se od tedaj dalje na Vidov dan, 28. 6., šolsko leto vedno zaključilo. V naslednjem letu pa je bilo sklenjeno, da se spričevala v redni šoli izdajo le dvakrat letno (konec januarja in konec junija), v ponavljalni pa samo ob koncu šolskega leta.
Zanimiva zgodovina gradbenih del
šolski vrt so pomladi 1923 ogradili z leseno ograjo
februarja 1925 pa je šola dobila tudi električno razsvetljavo
1930/31 so dogradili šolski vodnjak in šola je dobila svoj vodnjak
v šolskem letu 1936/37 je bila napeljala voda v vežo, v katero je prvič pritekla 19. 8. 1937
januarja 1962 so v šolo napeljali vodovod
poleti 1981 je bila šola adaptirana, v šoli so napeljali tudi centralno ogrevanja in preuredili kanalizacijo
leta 1982 je šola dobila novo fasado
Podbrežani so novo šolo dobili leta 1913. Z letom 1905, v času, ko je bil vodja šole Viljem Zirkelbach, se je začelo sedemletno prerekanje o gradnji nove šole. Stara šola je bila dotrajana, pa tudi učilnica je postala prenizka in premajhna. Predlog adaptacije je bil s strani krajevnega šolskega sveta in nadinženirja Blondka zavrnjen, hkrati pa je bila predlagana zidava novega šolskega poslopja, ki pa tudi ni bila odobrena. Sklep ponovnega komisijskega ogleda spomladi leta 1906 je bil, da se na zemljišču posestnika Ivana Počivalnika na Britofu št. 8 spomladi 1908 začne graditi nova šola. Misel o gradnji šole na tem zemljišču je bila kasneje opuščena. Po ponovni razpravi in ogledu različnih zemljišč je bilo za primerno odobreno zemljišče posestnika Brezna, ki je ležalo konec Srednje vasi. Ležalo je ob državni cesti in je bilo prav v središču šolskega okoliša. Ta prostor pa nikakor ni ugajal članom krajevnega šolskega sveta iz Podtabora, katere je podprl tudi župnik Vaclav Vondrašek. Kljub temu, da je zemljišče ležalo v središču šolskega okoliša, se jim je zdelo preveč oddaljeno od Podtabora in cerkve. Že izbrano in pravnomočno potrjeno zemljišče so zavrgli in izbrali novo na posesti Alojza Pavlina, ki je nekoč veljalo za iz tehničnih in higienskih razlogov kot neprimerno za gradnjo nove šole. Krajevni šolski odbor je kljub nasprotovanju zdravstvenega svetnika, nadzornika in šolskega vodje sklenil, da se na tem zemljišču prične spomladi 1911 graditi novo šolo. Gradnja šole se je nato zaradi pritožbe nakelskega občinskega odbora zaradi prevelikih stroškov zavlekla za leto dni. Po dolgotrajnih prerekanjih se je pomladi 1912 začela graditi nova šola.
Ob prevzemu novega šolskega poslopja 16. julija 1913 je bilo ugotovljeno, da največjo težavo predstavlja klet, v kateri se nabira voda. Misel na izgradnjo odvodnjavanja je bilo potrebno opustiti, ker veleposestnik Alojz Pavlin ni dovolil speljati vodo na svoj svet. Težavo so sklenili odpraviti tako, da so klet nekoliko zasuli, nato pa napravili debelo betonsko plast.
Pouk v novi šoli
Leta 1913 se je pouk začel v novi šoli, ki je bila dvorazredna. Šola je imela dva razreda in dve stanovanji za učitelje. Vsak razred je bil razdeljen v dva oddelka. Ob redni šoli je ves čas potekala še ponavljalna šola. Konec šolskega leta 1913/14 je bilo v prvem razredu skupaj 48 učencev, v drugem pa 60 učencev ter v ponavljalni šoli 16. Skupaj je torej šolo obiskovalo 124 otrok. Učenci v redni šoli so ob koncu leta dobili spričevala, ki so jim rekli naznanila. Učenci, ki so končali šolanje v ponavljalni šoli, pa so dobili izpustnice.
Šola, kot je danes ni več
Šolsko leto se je vedno začelo in končalo z mašo. Praznovali so razne praznike in takrat je bil včasih tudi pouka prost dan (god Franca Jožefa, cesarice Elizabete in njunih potomcev, obletnica vladanja cesarja Franca Jožefa, obletnica smrti cesarice Elizabete, praznik sv. Rešnjega telesa, praznik sv. Alojzija, zaščitnika mladine…).11. 12. 1905 se ponovno uvede božični odmor (počitnice), kasneje pa še velikonočni odmor. Ob hudem mrazu, visokem snegu ali epidemijah nalezljivih bolezni (ošpice, škrlatinka, španska bolezen..) je bila šola večkrat zaprta. Nekaj otrok je zaradi teh bolezni ali drugih nesreč tudi umrlo. V času prve svetovne vojne so učenci po svojih močeh skušali pomagati vojakom (pletenje nogavic, zbiranje božičnih darilc, nabiranje oblek za vojake…). V šoli so zbirali tudi »Tedenska darila« šolskih otrok v obliki denarja, ki so bila namenjena družinam vpoklicanih vojakov.
Od marca 1917 dalje pa do novega leta 1918 je šolske prostore zasedlo vojaštvo, zato je bil pouk najprej skrčen (potekal je v kombiniranih oddelkih), nato pa prekinjen. Vzrok za prekinitev pouka je bilo tudi pomanjkanje kurjave.
Visoki gost na obisku
28. 6. 1920 na poti na Bled prestolonaslednik Aleksander obišče tudi Podbrezje. V ta namen je šolska mladina slovesno okrasila šolo ter ga pozdravila ob cesti z vzklikanjem in mahanjem z zastavicami.
Kmetijski pouk – dobra ideja
V šolskem letu 1920/21 je bil za učence ponavljalne šole organiziran kmetijski pouk. Učenci so ga v velikem številu prostovoljno in redno obiskovali. Kmetijski pouk je potekal tudi v 2. razredu redne šole, vendar samo v zimskem času namesto telovadbe. 4. 11. 1923 se je v šoli začela kmetijsko – nadaljevalna šola. Obiskovali so jo fantje stari od 16 do 23 let. Pouk je potekal ob nedeljah dopoldne in ob četrtkih popoldne. V njej so poučevali računstvo, verouk, jezikovni pouk ter kmetijstvo in kmetijsko gospodarstvo.
V šolskem letu 1930/31 se je ponavljalna šola združila z vsakdanjo šolo z najvišjim razredom in je potekala dvakrat tedensko.
Začetki organiziranega športa v Podbrezjah
6. 1. 1931 se je na pobudo nadučitelja Viktorja Lapajnarja ustanovilo Sokolsko društvo, ki je bilo telovadno in kulturno usmerjeno. Člani društva so priredili nekaj proslav in s telovadnimi akademijami sodelovali pri praznovanju različnih praznikov.
22. 11. 1933 je šola razširjena v trirazrednico. Ker pa v šoli ni bilo tretjega učitelja, se je pouk odvijal tako kot do zdaj, torej kot v dvorazredni šoli. V prvi razred so hodili učenci, ki so pouk obiskovali 1., 2., 3. in 4. šolsko leto, v drugi razred pa učenci, ki so pouk obiskovali 5., 6., 7. in 8. šolsko leto. V vseh treh razredih in v ponavljalni šoli skupaj je bilo 125 učencev. S šolskim letom 1934/35 pa je pouk začel potekat kot v pravi trirazrednici. V prvem razredu so bili učenci, ki so pouk obiskovali 1. in 2. šolsko leto, v drugem učenci, ki so pouk obiskovali 3. in 4. šolsko leto, ostali učenci pa so hodili v tretji razred. Pouk je nadzoroval šolski nadzornik.
Med 2. svetovno vojno so šolo zaprli
V času druge svetovne vojne, ko so Podbrezje zasedli Nemci, se je pouk v šoli prenehal. Nadaljeval se je ponovno 18. 6 1945, ko se je šolski upravitelj Viktor Lapajnar vrnil iz izgnanstva in je šolsko stavbo toliko uredil, da se je lahko pouk ponovno pričel. Učenci so z veseljem prihajali v šolo. Težavo je povzročalo le pomanjkanje slovenskih knjig in uporaba nekaterih nemških izrazov. Samo šolsko poslopje je med vojno ostalo skoraj nepoškodovano, bilo pa je zelo zanemarjeno.
Pouk se je v prvih letih po vojni odvijal kot v dvorazredni šoli. V šolo se je vpisalo skupaj 99 otrok. V prvem oddelku so bili učenci, ki so hodili v 1., 2. in 3. razred osnovne šole, v drugem pa učenci, ki so obiskovali 4. razred osnovne šole in 1., 2. in 3. razred višje osnovne šole.
Se še spomnite pionirčkov?
V povojnem času se šolsko leto nič več ne začenja in ne končuje z mašo. Božični in velikonočni odmor sta zadnjič omenjena v šolskem letu 1947/48. Od tega leta dalje pa se omenjajo zimske počitnice oz. semestralne počitnice, ki so navadno trajale od sredine januarja pa do konca meseca. V šoli se slovesno praznujejo različni prazniki (obletnica zasedanja Avnoja, praznik dela, praznik ustanovitve OF, dan žena…).
Z letom 1946 je prišel v veljavo zakon o splošnem sedemletnem šolanju. Pouk v Podbrezjah je potekal v dveh oddelkih. Prvi oddelek je sestavljal 1., 2. in 3. razred in drugi oddelek pa 4., 5. in 6. razred. V šolskem letu 1948/49 je bila v šoli ustanovljena Pionirska organizacija, v katero so bili vključeni vsi učenci. Še vedno je obstajalo telovadno društvo. 14. 2. 1949 začne na šoli obratovati mlečna kuhinja, ki posluje vse do konca šolskega leta. Kuhalo se je v kuhinji učiteljskega stanovanja. Učenci so tako med glavnim odmorom dobili toplo mleko in kruh obložen z lešnikovim maslom. Kruh za šolo so pekle doma posamezne gospodinje in matere otrok. Sprva so malico dobili le najpotrebnejši otroci, kasneje pa vsi. Prva kuharica in čistilka je bila Katarina Ažman, njo pa je že po nekaj mesecih nasledila Frančiška Seljak.
Že včasih so poznali pouk na daljavo
23. 12. 1949 šola po prizadevanju Franceta Fistra brezplačno prejme radijski aparat, ki se je redno uporabljal za poslušanje šolskih radijskih ur. Za novo leto 1948/49 so učenci z učitelji prvič na šoli postavili novoletno jelko.
Pomembne postanejo Duplje
V šolskem letu 1951/52 je zaradi ustanovitve nižje gimnazije v Dupljah število učencev na šoli precej upadlo. Na šoli je bilo ob koncu šolskega leta 63 učencev, leto poprej pa jih je bilo ob koncu šolskega leta 81. Na šoli se to leto v okviru deških ročnih del uvede praktično sadjarstvo, pri dekliških pa se poučuje vezenje, pletenje, kvačkanje. V šolskem letu 1954/55 postane šola nižja osnovna šola, v kateri so štirje razredi. Po zaključenem četrtem razredu so učenci šolanje nadaljevali na nižji gimnaziji v Dupljah.
Podbreški šolski okoliš se poveča
K šolskemu okolišu, ki je obsegal Bistrico in Podbrezje, se je z 28. 5. 1954 priključil tudi kraj Gobavce. 3. 1. 1954 na šoli ponovno začne obratovati mlečna kuhinja. Po drugi šolski uri so bili vsi učenci deležni šolske malice, to je žemlje s sirom ali marmelado ter toplega mleka ali kave. Čaja pa so bili deležni za malenkosten prispevek – 50 din. Pouk je v šoli potekal dopoldne in popoldne. Učitelji so tako poučevali skozi celoten dan, dopoldne en razred, popoldne pa drug razred. S šolskim letom 1961/62 je na prošnjo Šolskega odbora Podbrezje Kmetijska zadruga Naklo odstopila šoli sadni vrt, ki se je nahajal med šolskim vrtom, državno cesto in cesto, ki vodi v Podtabor. Na zemljišču se je pričelo graditi igrišče namenjeno telovadbi, kajti dostop na Partizanovo telovadišče na Trati, ki ga je šola uporabljala za letno telovadbo, je postajal zaradi vse večjega motornega prometa za otroke prenevaren.
Podbreški otroci spoznajo Kranj
1. 9. 1965 je Svet šole na podlagi priporočil občinske skupščine Kranj v zvezi z gospodarsko reformo predlagal, da se Osnovna šola Podbrezje kot samostojni zavod ukine in naj se kot podružnica priključi Osnovni šoli France Prešeren v Kranju. Učenci so med šolskim letom hodili na različne izlete in ekskurzije, obiskovali so številne krožke, organizirana je bila tudi zimska šola v naravi, kasneje pa še letna in različni tridnevni tabori za učence. V šolskem letu 1968/69 se je za bodoče prvošolce v osnovni šoli uvedla mala šola, ki je potekala od meseca aprila pa do konca šolskega leta. Potekala je dvakrat tedensko po 2,5 ure.
Tudi kombinacija v Podbrezjah ni brez zgodovine
V zgodovini šole pa je pouk zaradi različnih vzrokov (čas med vojno, pomanjkanje učiteljev…) večkrat potekal v združenih razredih, oz. kot danes rečemo, v kombiniranih razredih. S šolskim letom 1980/81 v kroniki prvič zasledimo celoletno delno kombinacijo. V šoli sta bili dve učiteljici in štirje razredi. Glavne predmete sta učiteljici v vsakem razredu poučevali ločeno, vzgojne predmete pa so imeli skupaj učenci 1. in 2. razreda ter učenci 3. in 4. razreda. Delna kombinacija, kasneje pa tudi čista, se kasneje zaradi majhnega števila učencev v šoli zelo pogosto pojavljata.
Podbreška šola v samostojni Sloveniji
V šolskem letu 1992/93 se v slovenskem šolstvu in tako tudi v podbreški šoli uvedejo trije semestri (prej so bili štirje, na vsako polletje dva). Poleg zimskih in letnih počitnic se ponovno uvedejo novoletne počitnice. Učenci dobijo spričevalo le ob koncu šolskega leta. Z naslednjim šolskim letom pa se počitnice preoblikujejo v današnjo obliko, torej učenci imajo jesenske, novoletne, zimske in prvomajske počitnice, ki trajajo približno po 1 teden, ter poleg vseh teh še letne počitnice.
Podbreška šola postane del OŠ Naklo
V januarju 1997 se v občini Naklo ustanovi vzgojno-izobraževalni zavod Osnovna šola Naklo, kamor z novim šolskim letom (1997/98) spada tudi podružnična šola Podbrezje. V šolskem letu 1997/98 se v šoli uvede oddelek podaljšanega bivanja. S šolskim letom 1999/2000 se na šoli začne uvajati devetletna osnovna šola. V ta namen šola dobi novo učilnico za 1. razred devetletna šole. Prvi šolski dan je prvošolčke in učiteljice obiskal tudi predsednik države gospod Milan Kučan z gosti.
V šoli pa je nastajala prostorska stiska in tako je bilo avgusta 2004 izpraznjeno spodnje stanovanje. V šoli smo tako pridobili še eno učilnico, jedilnico, ki jo v sili razmer lahko uporabimo tudi za učilnico, kabinet za učitelje in shrambo.
Šolsko poslopje se je vsa leta popravljalo in tudi izboljševalo.
Na podlagi podatkov v šolski kroniki OŠ Podbrezje zapisala Breda Slivnik.
Nedavni komentarji