Križi

Pričevanja o Podbreških križih

Podbreški glas, posebna Taborska številka 13, leto 1939, Janez Kozjek

povzela Pavel Kozjek in Milan Debeljak

 

Brčov križ

Tam, kjer je danes avtobusna postaja na Bistrici, je bila pred vojno Brčeva kmetija in gostilna. Vsi Brčevi so se po vojni izselili v Kanado. Hiša je stala na zgornji strani ceste, nasproti čez cesto je bil hlev, v bližini hleva pa Brčev križ. Kmalu po vojni so ga podrli.

Jernejev križ

Ob gradnji današnje avtoceste pa sta bili odstranjeni še dve hiši ob poti z Bistrice v Žeje, pr Tišlrju in pr Jernej. Tudi Jernejevi hiši je pripadal križ, ki ga še lahko vidimo ob poti. Stoji v ovinku pred vasjo Žeje na desni strani. Postavili so ga 1891. Prvič je bilo obnovljeno leta 1980. Nazadnje pa sta ga leta 2005 lepo obnovili in zanj še vedno skrbita Jernejevi, ki zdaj živita v Žejah.

Križ v Gobovcah

V samoti starih Gobovc se je v starih časih zgodilo marsikaj. Križ je bil postavljen v spomin na nesrečo vozarja, ki je na tem klancu izgubil življenje ob napadu razbojnikov. Ta dogodek je opisala tudi Mimi Malenšek v povesti Marija Taborska, ki jo priporočam v branje vsem Podbrežanom.

V bližini tega križa se je pripetil še en žalosten dogodek. Pešci, ki so hodili iz Podbrezij v Podnart so uporabljali bližnjico, ki pa je bila zelo nevarna, saj je peljala mimo prepada na vogalu Hvačmanove njive strmo po skalah navzdol. Po pripovedovanju je na tem mestu nek poslovnež iz Škofje Loke porinil svojega predpostavljenega v prepad, da bi zasedel njegovo mesto. Spodaj ob poti je stal kamen, ki je spominjal na ta žalostni dogodek. Pred leti se je iz stene odlomilo več debelih skal,ki so padle prav na to mesto in ga zasule.

Takoj za odcepom ceste v Podnart je na levi strani velika skala, na kateri še lahko vidimo podobo svetega Jožefa z lilijo v roki. Spominja na nesrečo Pogačnikovega voznika iz Podnarta.

 

Evharistični križ na Taboru
Falentov križ
Dvakov križ
Kovačev križ
Mrakov križ
Jernejev križ

 

.

Evharistični križ na Taboru

Pavle Kozjek in Milan Debeljak

Križ je bil postavljen v času evharističnega kongresa leta 1935 na pobudo podbreškega prosvetno katoliškega izobraževalnega društva. Glavni pobudniki za njegovo postavitev so bili župnik Vaclav Vondrašek in ostali člani društva. Bil je večji kot današnji. Pokojni organist Janez Kozjek je o tem zapisal:

»Tudi v Podbrezjah smo se pridno pripravljali na kongres z molitvijo, denarnimi žrtvami in prireditvami. Postavili smo si evharistični križ na Tabru. Tudi kongresa samega smo se pridno udeleževali, bilo je v Ljubljani vsega 140 oseb: 34 moških, 36 žensk, 30 fantov in 40 otrok; vsi so prejeli tam sveto obhajilo. Kongres je zapustil pri nas toliko močnejše vtise, ker je romala skozi naše kraje Mati Božja z Brezij v Ljubljano in nazaj. Obakrat smo jo slovesno sprejeli in jo spremljali do konca vasi.«

(Podbreški glas, leto 1935, št. 10)

Prvotni križ je zdržal do konca vojne, ko je bil odstranjen. Ponovno pa so ga postavili Podtabrčani na pobudo sedanjega župnika Janeza Riharja.

Fotografija prikazuje slovesni dan blagoslovitve v nedeljo 30. 10. 2005 ko smo na Tabru prepevali evharistične pesmi na čast Svetemu Rešnjemu Telesu. Čeprav je cerkev na Tabru že mnogo let osvetljena, smo križ še dodatno svetlobno poudarili, da je viden tudi ponoči. Pri obisku papeža Janeza Pavla II. v Sloveniji, ki je na svojo željo hotel obiskati božjepotno Marijino cerkev na Brezjah, ga je pozdravila tudi naša taborska cerkev Žalostne Matere Božje. Na križu so obeležene tri letnice, leto prve postavitve, leto papeževega obiska 1996 in evharistično leto 2005.

 

.

Falentov oziroma Vrtarjev križ

Špela Aljančič

Križu, ki stoji pr’ Falent se je vedno reklo Vrtarjev križ.

Sprva je bil postavljen na križišču vaške in tržiške ceste ”na kvancu”, bolj natančno, tam kjer je uvoz za avtocestno bazo. Posledično se je temu križišču reklo ”pr križ”. Pred približno 60 leti se je ta križ podrl in je bil shranjen pri Vrtarju. Obnovljenega so potem postavili pr’ Falent nasproti hiše, kjer je zdaj garaža, da bi nadomestil staro podrto leseno znamenje. Ko se je na tem mestu začela postavljati garaža so ga premaknili k hiši. Obnovljen je bil leta 2002.

 

.

Gradišarjev ali Dvakov križ

Najstarejši vaščani se še spominjajo, da so križu od vsega začetka, več kot sto let, rekli Gradišarjev križ in je bil po vsej verjetnosti postavljen z namenom, da so pred njim prosili odpuščanje za pokojnika, ki so ga nesli od doma na pokopališče.

Ko so v Dolenji vasi širili cesto, so križ morali prestaviti na Dvakovo parcelo in od takrat zanj skrbijo Dvakovi in ga zato nekateri imenujejo tudi Dvakov križ.

.

Kovačev križ v Starih Gobovcah

Milan Debeljak, 15.5.2012.

Tu kjer se podbreška ravnina strmo spusti k Lešnici in je včasih vodila glavna pot proti zgornji Gorenjski, je kraj z ledinskim imenom Stare Gobovce, ki je dandanašnji mnogo bolj zapuščen, kot je bil v starih časih.

Stare Gobovce nam v svoji samotnosti šepetajo o tistih časih in ljudeh.

Pokojna pisateljica Mimi Malenšek je v svoji knjigi Taborska Marija v domišljiji izdolbla podzemne tunele in jame med osamelimi skalami, ki so se nekoč utrgale z zgornjega roba in obtičale zdaj tu, zdaj tam po ravnicah. Vanje je naselila skrivnostno življenje rokovnjačev, ki so tu iskali svoje zavetje.

Križ, ki ga danes blagoslavljamo, stoji na farovški parceli, katere  stometrski pas sega od te stare poti, pa do Lešnice. Malo naprej se k potoku spuščata tudi Kovačeva in Šparovčeva parcela, zgoraj, še na ravnem, pa je njiva Pretnarjeve Tončke, katere parcela s svojim vogalom seže daleč doli skozi gozd prav do križa.

Vida Golba pripoveduje, da so ga na to mesto prestavili šele kakšno desetletje po koncu druge svetovne vojne. Prej da je stal malo višje, na drugi strani poti, pod skalami, kjer se konča Hvačmanova njiva. Postavljen naj bi bil sem zato, ker je v tem odročnem kraju marsikaterega popotnika doletela nasilna smrt. Spominja se, kako so v mladosti v strahu hodili tod mimo.

Tone Peternel pravi, da se je neki tujec iz Most ali Komende v stari Franckovi gostilni hvalil, da gre na Poljšico kupit kravo, potem pa so ga našli mrtvega in oropanega na dnu prepada pod Hvačmanovo njivo.

Franci Pogačnik ve, da tudi to znamenje, kakor kapelo na križišču v vasi, poimenujemo z imenom Kovačeve kmetije, ne ve pa, zakaj. Kovačeva parcela se namreč začne precej stran od mesta, kjer križ stoji.

Francka Strlič pripoveduje, da je nekoč nek kmet iz Zvirčan v Podnartu kravo prodal in so ga tu napadli razbojniki. Ker se je srečno rešil, je v zahvalo postavil to znamenje.

Čisto ob koncu prejšnjega stoletja je bil Jezus na križu že zelo ubog. Ena roka je bila odlomljena od telesa, visel je postrani na lesu, glavo, ki je odpadla, je nekdo postavil kar na poličko, ki je bila sicer namenjena svečam ali cvetju. Z ženo se nama je smilil, potem pa smo se na župnijskem svetu dogovorili, da ga iz njegove samote prestavimo v Podbrezje. Jezusov kip, ki je celo nekaj večji od naravne velikosti, je obnovil akademski kipar in upokojeni restavrator Gorenjskega muzeja, gospod Boris Sajovic iz Kranja. Tja kjer je nekoč stalo Mrakovo znamenje, sva s Tonetom Peterneljem postavila nov križ in nanj pritrdila starega Jezusa.

Tam je ostal samo nekaj let. Obnovljeni kip so napadli ptiči in ga okljuvali, zato smo ga umaknili pod streho v podbreško župnišče, kjer čaka, da bo morda nekoč krasil zimsko kapelo za delavniške svete maše. Miro Peternel ga je nadomestil z novim, malo manjšim korpusom, plastifikatom iz betonske mešanice, ki bo mnogo bolj obstojen. Ponovno smo ga blagoslovili 19. maja 2004.

Križ iz Starih Gobovc smo odpeljali nazaj na njegovo prejšnje mesto. Zabetonirali smo podstavek in ga z železi pritrdili nanj. Tako je stal do lanskega maja.

Peter Jelenc iz Podbrezij ima rad stara znamenja in se zavzema za njihovo ohranitev. Doma je bil v Podnartu. Spominja se, da so v otroštvu z mamo hodili tod mimo po kostanj v zvirčansko gmajno. Ko so šli v breg mimo križa, so se vedno pokrižali in ga pozdravili z: »Bog naš, sveti križ Božji!«

Lani pomladi je Peter pripeljal k nam na pod tri manjše hrastove hlode. Iz njih sva nažagala deske in tako je stari križ dobil streho, stranici in hrbet. Pomagal je tudi njegov zet Brane Marinkovič. Peter je daroval pločevino, iz katere je brezjanski klepar Tone Brejc napravil streho.

Korpus je Peter izdelal sam iz stare Korenove hruške, iz enega kosa, samo roki je napravil posebej, ju pritrdil nanj in korpus pobarval z akrilnimi barvami.

Tako sedaj stoji tu, drevo življenja med pomladnim drevjem. Ne potrebuje, da bi mu nosili sveč in cvetlic, saj mu narava sama sveti, cveti in prepeva. Če tudi kdo od vas ve še kaj pridati njegovi zgodbi, mi, prosim, sporočite. In radi ga obiskujmo, morda kdaj, ko nam bo pri srcu posebej težko ali pa kak prijazen večer v družbi svojih prijateljev, tako kot nocoj.

 

.

Mrakov križ

Peternel Mirko, 15.5.2015.

Blagoslov dne 14.11.1999. Blagoslovil g. župnik Ham Janez. Lesen kip (Jezus) prinešen iz starega križa v Starih Gobovcah in obnovljen.Lesen križ izdelal Peternel Mirko st.

Lesen kip Jezusa zaradi starosti zamenjan z novim, izdelanim iz mešanice fino mletega alabastra in poliesterske smole. Izdelovalec Kiparstvo Kovačič iz Ljubljane. Kip montiran na obstoječ lesen križ. Blagoslov je dne 19.5.2004 opravil g.župnik Janez Rihar.

Dne 22.10.2014 veter podre križ ,ki pade na asfaltno cesto  in se zelo poškoduje tako križ kot tudi kip Jezusa.Mizarstvo Niko Zupan iz Radovljice izdela nov križ in sicer iz lepljenega hrastovega lesa, kiparstvo Kovačič iz Ljubljane pa nov kip Jezusa, identičnega predhodnemu. Blagoslov opravi g.župnik Janez Rihar dne 26.4.2015.

 

 

.

Jernejev križ

Ob gradnji avtoceste v letih od 1960 do 1970 mimo Podbrezij sta bili odstranjeni dve hiši ob poti z Bistrice v Žeje, pr Tišlrju in pr Jernej. Jernejevi hiši je pripadal križ, ki ga še lahko vidimo ob poti. Stoji v ovinku pred vasjo Žeje na desni strani. Pot z Bistrice proti Žejam je danes speljana najprej skozi podvoz pod avtocesto, nato pa zavije levo in se strmo vzpne. Že po stotih metrih od podvoza se nam odpre na levi strani lep razgled proti Podbrezjam. Na desni strani ceste pa stoji vitki Jernejev križ. Mimo križa je nekoč vodila pot v Žeje, ki je še dobro vidna in jo še uporabljajo kot stezo.

Križ so ob Jernejevi hiši postavili leta 1891 in ga potem prvič obnovili leta 1980. V letu 2005 ob širitvi avtoceste so ga ponovno obnovili in zanj še vedno skrbijo Jernejevi, ki so se morali preseliti v Žeje, ko so si tam postavili novo hišo.

Foto: Pavel Kozjek