Protiturški tabori
Tabor v Podbrezjah
V 15. stoletju je slovenske dežele zadela velika nesreča, ki je bila za več kot sto let res prava šiba božja. To so bili vpadi turških roparskih vojska, ki so prizadeli predvsem kmečko prebivalstvo, ki je bilo na milost in nemilost prepuščeno napadalcem. Turki so plenili, pobijali in odganjali v sužnost. Da bi se kmetje zaščitili, so začeli postavljati protiturške tabore. Eden takšnih je nastal na konglomeratni skali okoli male cerkvice v Podbrezjah. Kdaj točno je bil taborski kompleks zgrajen ni znano, najverjetneje pa je bilo to okoli leta 1470. Srednjeveško obzidje Tabora je sledilo skalnemu robu. Na S in Z je bil suh jarek. Vhod je bil speljan čez dvižni most. Na mestu današnje kapelice je stal obrambni stolp, ki je dodatno varoval vhod. Obzidje, ki je le še delno ohranjeno, je bilo dvovišinsko, z obrambnim hodnikom in streho. V notranjosti obzidja so bile kašče za spravilo dragocenosti in živeža. Turki so se v Podbrezjah verjetno oglasili prvič leta 1475, ko so mesec dni plenili na Gorenjskem, nato pa še vsaj dvakrat, oktobra 1476 na pohodu na Koroško in maja 1477. Turške vpade so naznanjali kresovi na Šmarni gori, Šmarjetni gori, sv. Petru nad Begunjami in Jamniku.
Turški vdori so začasno prenehali, ko je ogrski kralj Matija Korvin sklenil s Turki leta 1483 premirje. Od takrat Slovenci zelo čislamo KRALJA MATJAŽA.
Avtor: Jožef Perne