(13.10.1948 – 1.1.2023)
Slikarka Barbara Pogačnik je bila rojena 13. oktobra 1948 na Srednji Dobravi pri Kropi kot hči Alfonza in Alojzije Pogačnik v družini s petimi otroci. Barbara je osnovno šolo obiskovala najprej tri leta na Srednji Dobravi, nato pa jo je nadaljevala v takrat novi šoli Staneta Žagarja v Lipnici. Po končani osnovni šoli se je zaposlila v tovarni PLAMEN v Kropi in se zaradi šibkega zdravja po dveh letih zaposlila v ISKRI mehanizmi v Lipnici, kjer je ostala do upokojitve. V delovnem obdobju ni prav veliko slikala saj je pomagala staršema in skrbela za svojo družino. Po upokojitvi pa ji je bilo dano uresničiti davno željo in razvijati talent, ki je doslej le tlel in čakal da se razžari.
Svoj likovni talent je Barbara kazala že v otroških letih, ko je porisala vse možne površine – stene, vrata, vsak košček praznega papirja. Svoje slikarije je ustvarjala tudi v naravi – na njivah, v pesku skratka povsod, kjer je bilo možno izražati fantazijo. Celo znani slikar Božidar Jakac je nagovarjal Barbarine starše, naj jo dajo v šole, da bi popolnoma razvila svoj talent. Znani slikar je bil večkrat gost v Barbarinem domu in navadno ni nikomur dovolil, da bi ga opazoval pri delu. Barbara pa je to srečo imela, saj ji je Božidar Jakac dovoli, da ga je opazovala in sledila njegovim umetniškim rokam, ki so držale čopič in mešale barve. Ko se pri nas še niso dobila oljne barve, jih ji je prinesel tetin mož iz Nemčije. A kaj, ko jih še ni znala dobro uporabljati. Dve urni tečaj pri Zdravku Purgerju, ki ji je prijazno posredoval svoja znanja, je bil dovolj za začetek, ki ga barbara ob nenehnem ustvarjanju pili, izpopolnjuje, nadgrajuje. Saj ji je Zdravko dal takle nasvet: » Več boš delala, več se boš sproti naučila«. Od leta 2003 je Barbara čisti samouk, ki pa ima oči povsod tam, kjer se lahko nekaj na novo nauči ali za tisto malo, kar zmanjka, najde svoj kamenček za svoj mozaik znanja. Ronka Kozjek ji tudi sicer in še znotraj slikarske sekcije, ki jo uspešno vodi, rada pomaga. Največ znanja pa je prinesla z dveh slikarskih delavnic v Izoli.
Podbrežanka je že od leta 1980 in aktivno se je vključila v delo RK pri DU Naklo, likovno sekcijo pri KD Dobrava Naklo in KD Tabor Podbrezje.
Legenda o Taborski Urški jo spremlja že od leta 2006, 2007 in 2012, ko je igrala v igri Urška Zlatolaska in leta 2011 je za istoimensko knjigo naslikala 13 slik olja na platno, ki dopolnjujejo tekst iz scenarija. Torej je na nek način ilustratorka knjige. Skupaj z Ronko in petimi učenci se je lotila poslikave stene v biološki učilnici OŠ Naklo, sodelovala pri poslikavi ekološkega otoka v Dolenji vasi, sodelovala pri izdelavi maket taborske cerkvice za delavnice o maketi taborskega griča z našimi osnovnošolci. V Pirčevi dvorani visi njeno delo, portret pisateljice Mimi Malenšek.
Njeno veselje so poslikave skrinj in skrinjic najrazličnejših velikosti. Za občinski praznik v letu 2013 se je skupaj z Ronko lotila ustvarjanja malih unikatnih ploščic, ki prikazujejo pomembne posebnosti v celi nakelski občini in pomagala ustvariti razglednici.
Njeno veselje so poslikave skrinj in skrinjic najrazličnejših velikosti. Za občinski praznik v letu 2013 se je skupaj z Ronko lotila ustvarjanja malih unikatnih ploščic, ki prikazujejo pomembne posebnosti v celi nakelski občini in pomagala ustvariti razglednici.
Barbara je že trikrat svoja dela tudi razstavljala. Samostojno v letu 2014 v Vogvarjevi hiši, kjer je prostor odstopila Kriva jelka, ter skupaj z Dano Šemrov v Šenčurju. Tretjič pa v Kulturnem domu Naklo.
A Barbara ni bila le slikarka, bila je mnogo več. Lotila se je tudi restavratorskih del in odločilno prispevala k obnovi Kalvarije na Taboru, Jezusa na pokopališču in Kovačevi kapelici ter kipa sv. Jožefa v učilnici. Glavnina dela je bila njenega pri izdelavi maket taborske cerkvice za delavnice o maketi taborskega griča z našimi osnovnošolci. Znala je z maketami, saj je pomembne zgradbe Podbrezij izdelala tudi za jaslice.
Tudi igralski talent se je skrival v Barbari, saj je nastopila v dveh igrah znotraj KD Tabor Podbrezje. Prvič kot zeliščarica, zdravilka bolni Urški, drugič razumevajoča babica številnim vnukom v igri z naslovom Danes je tako, včasih pa je bilo čisto drugače. Kljub bolezni je načrtovala igro na prostem z naslovom Podbreška poroka po starem.
Nenazadnje pa je nekaj posebnega njena posodobljena in dodelana receptura za Podbreško potico iz leta 1915, ki je leta 2018 postala kraljica slovenskih potic in segla tudi čez meje domovine. O uspehih te sladice smo na teh straneh že veliko objavljali. Barbara je torej avtorica receptov z vsemi tremi različnimi nadevi, ki jih je do podrobnosti izpilila v letu 2017 in jih z manjšimi popravki uporabljajo naše mojstrice.
Zatorej, draga Barbara, HVALA za vse tvoje talente, ki si jih nesebično razdajala. Besede NE nisi poznala, ko je šlo za sodelovanje pri najrazličnejših projektih. Veliko sledi si pustila v naših Podbrezjah, zato ostajaš in boš ostala zapisana globoko v naših spominih.
Zapisala Daca Perne
Nedavni komentarji