Eno Drevo!
Zamislite
bukev staro 100 let,
visoko okoli 20 metrov, s
krošnjo premera 12 metrov.
Taka je vsaka zdrava bukev v naših
gozdovih. S svojim hladom pokriva 120 m2,
a površina njenih 600.000 listov meri
skupaj 1200 m2. Zračni kanali v tkivu listov,
skozi katere se izmenjujejo plini, imajo površino skoraj
15.000 m2, kar je dva-krat večje od nogometnega igrišča!
V sončnem dnevu takšno drevo porabi 9400 litrov
ali 18 kilogramov ogljikovega dioksida. Kakor je v zraku 0,03 %
ogljikovega dioksida, skozi liste preteče dnevno okoli 36.000 m3 zraka.
Pri tem se iz zraka odvaja skoraj ves lebdeči prah, bakterije,
spore gliv in škodljive kemikalije. Takšno drevo v enem samem letu
zadrži čez 200 kg prahu, plinov in aerosola, zato je zrak v gozdu tudi do
1000 krat bolj čist kot v mestih. Istočasno se suhi zrak ovlažuje,
saj skozi drevo v enem dnevu izhlapi do 400 litrov vode. S fotosintezo
drevo proizvede tudi svoj koristni odpad, a to je kisik. Naša bukev bo vsak
dan proizvedla okoli 12 kg kisika, kar je dovolj za enodnevno potrebo
10 ljudi. Zamislite si koliko je tega letno – ali v 100 letih!
Istočasno bukev v enem dnevu proizvede tudi 12 kg sladkorja
kateri ji je potreben za tvorbo lastnih organskih snovi.
Del porabi za moč in življenje, a preostanek pretvori v novo
lesno maso. Ko posekajo takšno bukev zaradi nove ceste ali pločnika,
zaradi garaže ali parkirišča, ali po želji nekoga katerega moti ustvarjen hlad,
jo je potrebno nadomestiti z 2000 mladimi stebli katerih krošnja ni
manjša od 1 m2. Ta stebelca bi komaj vrnila vse
dobre učinke
kateri so usahnili,
a potrebno je
računati tudi
na več deset
let čakanja. Ko
se vse upošteva,
cena vsakega
podrtega drevesa ne bi smela biti
manjša od 100.000 evrov!
Osnovni namen akcije drevo leta 2022 je ozaveščanje o pomenu dreves za naš kraj. Z akcijo želimo spodbuditi opazovanje dreves in zavedanje vaščanov o njihovem pomenu za kakovost življenja. Izbrano drevo bo simbolno predstavljalo vsa ostala drevesa v kraju. Drevo leta letos izbiramo prvič, med tem ko ga Ljubljana izbira že četrtič. Prav zato je postala mednarodno priznano mesto dreves.
Drevo je lahko izjemno zaradi svoje velikosti, starosti, oblike, zgodbe ali vpliva na vas. Naj-drevo bo dobilo posebno oznako, na spletu pa bomo gradili karto izjemnih dreves naše vasi. S tem želimo dvigati vrednost dreves, skrb zanje, zavedanje o njihovem bogastvu.
Vsako drevo, ki se poteguje za naziv drevo leta 2022 v Podbrezjah, naj ima svojo edinstveno zgodbo in vlogo v prostoru, na katerem raste. Zaželeno je posneti vsaj 2 fotografiji predlaganega drevesa v različnih letnih časih, ko je le ta najlepše cvetoč, olistan, s plodovi, barvnimi listi, ogromno krošnjo.
Drevo z največ zbranimi glasovi komisije bo nato celo leto zagovornik vseh ostalih.
K sodelovanju smo povabili Podbrežane, Gobovčane, Bistričane, prebivalce vseh starosti, posameznike in družine. Poslali so fotografije svojega NAJ drevesa, ki raste na vrtu, sadovnjaku ali gozdu. Prispele fotografije dreves si je ogledala komisija in jih obiskala tudi na terenu. Taborsko lipo smo predlagali že v začetku natečaja.
Potem pa so prispele številne fotografije gozdnih dreves in med najlepšimi desetimi smo izbrali štiri predloge, o katerih smo potem glasovali za NAJ-GOZDNO DREVO.
V arhivu se je zbralo precej fotografij sadnih dreves in med osmimi smo izbrali tri, potem pa z glasovanjem izbrali NAJ-SADNO DREVO.
Številne so in lepe tudi fotografije okrasnih dreves, o katerih bomo morda več govorili naslednje leto. Razveselili so nas učenci naše šole in za svoje najlepše drevo izbrali kar dvakrat breze trojčice, ki so jim še predvsem letos delale senco na igrišču. Tudi risbice so jim posvetili.
Zanimive so bile predvsem zgodbe borovih dreves, iz katerih so v prejšnjem stoletju točili smolo in podbreški gospod Alojz Savinc je bil leta 1952 zmagovalec v jugoslovanskem merilu. Očarale so nas duglazije in vitke japonske kriptomerije s čudovitimi vejicami. Seveda pa smo bili očarani nad mogočnostjo dveh bukev. Prva raste na hribčku in še na skali in njene korenine obrasle z mahom so lepota brez primere. Skoraj dvestoletna visoka in ravna Aleševa smreka je izjemna predstavnica svoje drevesne vrste. Hrast ob sotočju Bistrice in Save ima ravno tako posebno zgodbo, ki nam jo je pripovedoval g. Gros, njegov lastnik, a očaral je s svojo lepoto, ki se baha sredi travnika.
Komisija se je zaključila z delom do 28. oktobra. Ta datum smo izbrali zato, ker se takrat obeležuje dan skrbi za drevesa, ki rastejo v naseljih in mestih, med tem, ko je 28. april razglašen za DAN DREVES. Do takrat bi radi pripravili še lepo prireditev in jo posvetili našemu izboru in zavedanju o pomenu dreves.
Milan Debeljak je napisal tudi čudovito pesem z naslovom HRASTOV ŠTOR.
Izbrali smo NAJ-DREVO PODBREZIJ v treh kategorijah:
-ABSOLUTNI
-NAJ GOZDNO DREVO
-NAJ SADNO DREVO
Naj-drevo v absolutni kategoriji
Taborska lipa
Lipa je vegetacijski simbol našega Tabora in ima podobno vrednost kot na njem vsa sakralna arhitektura. Ob kulturnem prazniku člani kulturnega društva in obiskovalci pod njeno krošnjo že več kot 12 let beremo Prešernovo poezijo in druge pesmi. Pod njeno krošnjo se vsako leto začne blagoslov velikonočnih butaric.
Lipa je mogočno drevo, in naša je zrasla 44 metrov v višino in živi že več kot 200 let. Njen obseg na prsni višini pa meri 4,10 cm.
Lipa je od nekdaj čaščena kot posebno drevo, saj je predstavljala simbol prijateljstva, središče družabnega življenja, simbol sreče, zvestobe in ženske miline. Pod lipo, drevesom modrosti in pravičnosti se je zmeraj smela govoriti le resnica. Zaradi obilnih koristi, ki jih človeku prinaša lipov les, med, dišeče cvetje in eterično olje, je LIPA že dolgo posebna ljubljenka ljudi. Še posebej jo cenijo čebelarji, rezbarji in zeliščarji, nato vsi tisti, ki cenijo njeno lepoto in senco z vonjem cvetov. Prav zato jo vse več sadimo v parkih, vaških središčih, drevoredih. Naša je našla mesto na vrhu taborskega grička, kjer ji tudi vode ne manjka. Pod marsikatero lipo je bil vodnjak, kamnita miza, ali pa sedeži za vaške starešine. V Sloveniji avtohtono rasteta lipa in lipovec, a to nista ženska in moška rastlina, temveč dve različni vrsti dreves. Lipa ima nekoliko večje liste in cveti konec junija, lipovec pa je manjše drevo, ki cveti dva tedna kasneje. V zdravilstvu imata obe rastlini približno enake učinke in izmed mnogih drevesnih vrst v srednji Evropi ni razen lipe nobenega drevesa, ki bi bilo tako zdravilno, cvetoče, dišeče, hkrati pa še tako staro in mogočno, da razteza svoje veje in vrh daleč v nebo. Lipa je izrazito prisotna v številnih slovenskih ljudskih ali narodnih pesmih ter legendah. Zlasti je prisotna lipa v legendi o Kralju Matjažu, ki pooseblja slovenski narod in našo zgodovino.
Naj-gozdno drevo
Predlogi:
- Aleševa smreka
- Bukev na skali
- Hrast v Mačniku
- Duglazija
Izbrano naj-gozdno drevo 2022:
Bukev na skali
Izbrali smo jo zaradi lokacije, starosti in mogočnosti. Drevo je staro okoli 180 let, obseg na prsni višini meri 2,80 metra in je visoko 30 metrov. Bukev je lahko dostopna saj stoji neposredno ob gozdni poti na skali in na hribčku gozda v Dolenji vasi. Prav lokacija jo dela tako posebno in mah na mogočno razvejanih koreninah je kot ponudba za postavitev jaslic.
Bukev lahko doseže višino do okoli 40 m višine in preko 1 m prsnega premera. Lubje je tanko (1-1,5 cm) in gladko, pepelnato sive barve. Koreninski sistem je zelo razvit in srednje globok. Listni popki so svetlo rjavi, podolgovati in špičasti. Listi , ki jih pozimi odvrže, so enostavni, celorobi in bleščeče zeleni, dolžine od 5-12 cm in širine od 3-8 cm, s 5-9 parov listnih žil. Bukovina ima odtenke od bledo rumenkaste barve do rdečkasto rjave barve. Bukev lahko vsebuje »rdeče srce«. To je rdeče obarvan les v notranjosti debla, ki nastane zaradi poškodb drevesa. Gostota bukovega lesa je približno 700 kg/m3. Pri sušenju rada poka in se veži, sicer pa je to trden, žilav in proti obrabi odporen les. Pri nas je bukev ena izmed najbolj razširjenih listavcev; ljubkovalno jo imenujemo tudi mati slovenskih gozdov.
Naj-sadno drevo
Predlogi:
- Franckova tepka
- Besniška voščenka
- Zalesnikova češnja
Izbrano naj-sadno drevo 2022:
Franckova tepka
Izbrali smo jo zaradi lepote v razvejenosti in starosti okoli 100 let, predvsem pa tudi zato ker tepke uporabljamo tudi v enem od treh nadevov poleg jabolčnih krhljev za našo slavno Podbreško potico.
Tepka zraste do 20 metrov, drevo pa preživi do 200 let, torej se naši tepki obeta še dolgo življenje, čeprav je višino že skoraj dosegla. Skorja debla je zelo hrapava, listi pa so suličaste oblike z mrežasto razporejenimi žilami. Cveti v maju in juniju, razmnožuje pa se s sejancem ali cepljenjem na sejance divje hruške. Zaradi naravne odpornosti ne rabi posebnega vzdrževanja. Plod z dolgim pecljem je sočen, okrogel, srednje velik, s premerom 3 cm, sprva zelen, (trpkega okusa) kasneje rumen in rjav. Običajno bogato rodi vsako drugo leto, cveti v prvi polovici maja, plodovi so zreli v septembru ali oktobru. Po zaslugi Marije Terezije je še pred nekaj desetletji tepka rasla na skoraj vsaki kmetiji. Poznamo precej vrst, okrog 200. V zadnjih letih se zanimanje za stare sadne vrste, med njimi tudi tepko, ponovno vrača.
Nedavni komentarji