Slike Plečnikovih del so slikali naši in cerkljanski slikarji, pesmi so prišle iz dveh sosednjih vasi, Dupelj in Ljubnega, besede pa naše, Podbreške in bile so izraz globokega spoštovanja ob arhitektovi 150 letnici rojstva.
Lahko bi rekli, da smo praznovali nekakšno 10. obletnico prireditve, ki ji je botrovala slikarka Ronka Kozjek, saj smo z njo začeli že leta 2012. Od slikanja narodnih pesmi smo prešli na prozo in od leta 2018 slikamo dela velikih Slovencev, ki jim domovina posveti celo leto. Po Cankarju, Vodniku, Jurčiču in Ipavcem so bila tokrat slikarska dela posvečena delom, ki jih je v slovenskem prostoru ustvaril , ki ga je v svojem doktorskem delu Noah Charney poimenoval VEČNI ARHITEKT – modernistični mistik.
Njegova dela na slikah naših slikarjev smo predstavili v treh sklopih:
- Prvi je vseboval štiri raznolike arhitektove portrete, skico čevljev ob kelihu, svečnik in poseben kolaž Plečnikovih del v Cerkljah.
- V drugem sklopu smo se spoznavali z njegovimi tremi cerkvami in kapelicami.
- V tretjem pa smo se posvetili trem detajlom, mostovoma in kranjskim arkadam.
Z nami je bil tudi župan Ivan Meglič, ki nam je namenil nekaj pozdravnih besed po uvodnem nagovoru predsednice KD Tabor Dace Perne, ki je prireditev organizirala in napisala obsežen scenarij. A brez sodelovanja vseh 16 slikarjev, še posebej Ronke Kozjek in v začetku Barbare Pogačnik, naših članic, Katarine Pirih, Metke Pretnar, Veronike Aljančič, Ivanke Kne in Marije Štaut, ki so poskrbele za odlično pogostitev, tonskega mojstra, Primoža Vozlja, ki je skrbel za vse mogoče zvoke, prireditev vsem, ki smo bili sinoči v dvorani, ne bi pustila tako lepih vtisov in spominov. Lahko smo upokojili vse skrbi in se predali arhitekturno slikarski umetnosti ter glasbi. Skozi vse lepo sta nas odlično, čeprav prvič v tej vlogi, vodila mlada voditelja Eva Čadež in Andraž Aljančič. Nika in Anže Skodlar pa sta poskrbela, da so bile prave slike ob pravem času na pravem mestu. Gledališke liste in zahvale je oblikovala Lucija Šprajc.
Po vsakem od treh sklopov sta Daca Perne in Milan Debeljak slikarjem podelila zahvale in cvet. Slikali so: Angelca Križaj, Barbara Pogačnik, Dana Šemrov, Franci Markovec, Mija Kramarič, Metka Vovk Mauser, Matjaž Mauser, Ronka Kozjek, Zdravko Purgar, Tilka Purgar, Tone Strlič. Iz Društva likovnikov Cerklje pa Alojzija Golob, Darinka Kralj, Dragica Markun, Marinka Štern, Zofija Kacin.
Prav tako sta se ob koncu zahvalila vsem pevkam, ki so s svojimi glasovi božale dušo in grele srca. Vesele so bile lično aranžiranih lončkov z logom PP ali podpisom Ivane Kobilca, naše Podbreške potice za domov in šopkov.
A mi se z velikanom arhitekturne umetnosti letos ne srečujemo prvič. Ob 50 letnici njegove smrti smo namreč na poseben način na 2. Taborskih dnevih pod okriljem DEKD leta 2007, pripravili posebno razstavo skic čevljev Toneta Strliča, ki so jih inspirirali njegovi kelihi. Mapa teh skic je bila na voljo za ogled.
Slikarska dela Plečnikovih del, ki smo jih predstavili na prireditvi, bilo jih je kar 21, so nastala v zadnjih mesecih, tu pa smo osvetlili z besedo in pesmijo in se tako najlepše poklonili arhitektu, ki si je močno prizadeval, da bi z lastnim umetniškim ustvarjanjem dal slovenski arhitekturi izrazito prepoznavnost. Njegova dela so kakovostna, raznolika, brezčasna, prilagojena človeku in segajo od Dunaja in Prage po bivši Jugoslaviji, še posebej pa je njegova Ljubljana. Iz zaspanega mesteca jo je znotraj habsburške monarhije povzdignil v pravo prestolnico. Znameniti pionir moderne arhitekture 20. stoletja je tako Ljubljani vtisnil svoj pečat, podobno velikopotezno kot Antoni Gaudí svoji Barceloni.
Letošnji dnevi Evropske kulturne dediščine so se pri nas začeli z razstavo Naš Plečnik in končali z razstavo Plečnik, metropola, kraj, vrt. Obe v Narodnem muzeju, obširni, inovativni in zelo vredni ogleda. Mi v Podbrezjah in edini v občini pa smo se z našima prireditvama v začetku in koncem oktobra vsebinsko vključili v to vseslovensko in evropsko dogajanje. Zato smo prejeli PRIZNANAJE, ki ga je podpisal generalni direktor ZVKDS Jernej Hudolin. Z njim še bolj čutimo, da je dediščina vedno bila in je trajnostna. Izhaja iz človeka, družine, prenašanja tradicij in znanj, z uporabo virov iz lokalnega okolja. Zato nam je lahko navdih na mnogih področjih našega življenja v sedanjosti in s tem lahko postane osnova za našo trajnostno prihodnost.
Daca Perne za Kulturno društvo Tabor Podbrezje
Nedavni komentarji