S prijaznim, glasbeno obarvanim programom smo odprli jubilejno 5. klekljarsko razstavo v Pirčevem domu na Taboru, ki je na ogled vabila še v soboto, 21. maja in nato v nedeljo, 22. maja od 10h do 18h.
Ker je bila razstava poimenovana NAKLEKLJANO MED KORONO, je zaobjela vse letne čase in praznike, ob enem pa še napovedano razstavo OBRAZI, na katero so se s svojimi umetninami klekljarice pripravljale že v šolskem letu 2019/2020.
Njihova ljubezen do prepletanja sukanca s sukanjem klekljev jih ni zaustavila v »korona« času. Ravno nasprotno, čeprav so z delom nadaljevale vsaka na svojem domu in se ob morebitnih težavah ali veselju poklicale in komunicirale na daljavo. Izdelke so zbrale, tudi angelčke, ki so bili namenjeni ljudem v belem, ki so se razdajali za svoje bolnike obolele s korona virusi. Marjanca Ambrožič Jeglič pa je tista, ki ve kako jih najlepše postaviti na ogled.
Kulturni program je povezala in pripravila Simona Vogrinec. Z njo je v uvodu pesem Anice Hvasti z naslovom Bela nitka prebrala letošnja mentorica Milena Hafnar Jerič, za zaključek pa še eno z naslovom Naše čipke, kar Anica sama. Vmes smo poslušali naše mlade glasbenike na instrumentih. Iz družine Križnar je na harmoniko skladbo Jaz imam pa goslice, zaigral Domen, na trobento skladbo Hale Ascher Vandercook –Antares njegov brat Lovro in na prečno flavto skladbo Prelepa Gorenjska sestra Teja. Nika Klančar pa je bila z nami najprej v vlogi Taborske Urške, saj ne more manjkati na razstavi klekljaric Taborskih Uršk. Ob enem pa nam je še zaigrala kar tri skladbe: Poletna noč (M. Sepe), Če se od spominov da živet (Čuki), Dan ljubezni (Bele vrane). Na koncu pa je predsednici KD Tabor Daci Perne pomagala najzaslužnejšim še z izročanjem zahvalnih daril.
Obiskovalci so si z zanimanjem in natančno ogledali klekljane umetnine, se še nekoliko družili na zunanji terasi in si privoščili obilje ponujenega, kar so jim prinašali na pladnjih. Naše mojstrice v klekljanju so mojstrice tudi v peki sladkih dobrot, kar smo danes v polni meri okusili.
Prav rade pa so se za spomin na prijeten dogodek postavile pred objektiv fotografa, ki so ga poslali z Gorenjskega Glasa. O razstavi so danes obveščali tudi na radiu Kranj in Ognjišče.
Največ pozornosti pa sta bili deležni tudi Zvonka Mihelič v narodni noši s klekljano avbo in z vnučko Emo, ki sta pridno klekljali kar v živo.
Povezovalka programa je prebrala še odlomek iz nadvse prijetne knjige Tončke Stanonik z naslovom Klekljarica Polonca.
To je pravljica o mali klekljarici Polonci, čeprav ni živela v pravljicah pač pa v letih, ki se jih morda kdo še spominja. Zdelo se je, kakor da od nekdaj sedi za klekljarsko blazino in kleklja. Bila je in je ostala samo mala klekljarica, ki je s svojim delom pomagala preživljati družino, tako kot njeni bratci. Avtorica je namreč povezala svojo literarno ustvarjalnost, namenjeno najmlajšim bralcem, in široko razgledanost po tistem delu slovenske snovne kulturne dediščine, ki se nanaša na izročilo domače umetne obrti, klekljanja. Kdor klekljati še ni videl v živo, si bo ob knjigi o Polonci, ki to zna, kar nekoliko bolje predstavljal, kako čipka sploh nastane.
Nedavni komentarji