» Stvar, ki naj nam draga in ljuba bo, kakor naše svetlo oko, je naša slovenska domovina, naša beseda materina«, je že pred skoraj 200 leti zapisal Anton Martin Slomšek. »Naš jezik je nad vsako ceno, saj ne odtehta ga zlato, zato nikar ga ne tajimo, nikar ga ne prodajajmo!«, pa so zapisali v neki drugi pesmi.
Za 29. rojstni dan se je domovini na Taboru v ljubezni in dobrem pelo, bralo in pogovarjalo, delilo dobre misli na svitkih, delilo kruhke po stari navadi za dobrodošlico, delilo rdeče nageljne z vejico kresnika. Kresnik je bil tudi na venčkih kresnih vil in nas poleg kresa spomnil na kresni večer.
Za Zdravljico in dve domovinski pesmi je poskrbel CMeP zbor pod vodstvom Pavleta Kozjeka. Recitacijski del so pripravljali in izvedli člani literarne sekcije s scenaristko in voditeljico Branko Zakrajšek, ki je v uvodu in zaključku spregovorila o ljubezni do domovine, ki tudi v svojem imenu nosi besedo ljubezen, o hvaležnosti in zavedanju, da živimo na enem najlepših koncev sveta, kar je že davno nazaj v svojem Kurentu zapisal Ivan Cankar. Naš pesnik Milan Debeljak, knjižničar Tone Strlič in nekdanji predsednik KD Tabor Stane Mihelič so se lotili interpretacije Zupančičeve Dume, domovinske pesmi, ki govori o vprašanjih povezanih z usodo naroda. Tone Strlič je nato recitiral avtorsko pesem V Podbrezje, Milan Debeljak pa je prav tako dodal svojo pesem Domovini.
Obiskovalci pa so med tem odvili rolico in brali lepo misel. » Za Slovenijo živim, zame je edina. Je, kot pesem polna rim, moja domovina.« Na rolici drugega je pisalo: » O domovina, ko te je Bog ustvaril, te je blagoslovil z obema rokama in je rekel: ¸¸Tod bodo živeli veseli ljudje!¸¸ (Ivan Cankar).« Tretji spet je bral: »Ne čakaj, da bo nekaj zate storila domovina, pohiti in nekaj stori zanjo ti. (DP)« Slovenski pregovor je bral četrti in se glasi: »Nihče ne ljubi domovine, ker je velika, temveč ker je njegova.«
Ja, lepa je ta naša domovina, ker je naša, ker v sebi nosimo njene gore, zelene gozdove, biserne reke, modro morje in nebo. Košček raja je, vredna največje in spoštljive ljubezni.
Po starem verovanju kresovi dajo soncu moč, da ohranja toploto. Naj v nas ne ugasne tudi takrat ko kresovi dogorijo in zaide sonce. Naj ne ugasne optimizem in ljubezen do domovine, spomin na vse lepe trenutke, ki jih živimo. Pa ne zato, ker mislimo vsi enako, temveč prav zato, ker lahko mislimo in čutimo tudi tako zelo različno. Ključna pri vsem je naša povezanost, kakršna je bila, ko je uspela osamosvojitev, v najbolj ključnih trenutkih naše samostojne, skupne poti.
V nadaljevanju programa je s svojo avtorsko, nekoliko otožnejšo pesmijo z naslovom Kje sem doma, presenetil Jan Golub, ki se je spremljal na klaviaturah, na kitari pa je bil ob njem Anže Mohorič. Animatorji oratorija (Tina, Urša, Peter , Gal, Gaja, Štefan, Sara, Lucija, Dominika, Anže, Lavra in Jure) so v 12 članski zasedbi ob spremljavi Jureta Kavčiča na kitari izvedli nekoliko vedrejšo pesem Bepop skupine z naslovom Daj se nasmej. Kako lepo jih je bilo videti in slišati zlitje njihovih glasov v enosti, čeprav so vsak svoja osebnost in posebnost.
Taborska Urška, Ema Grašič, je bila gostiteljica s soljo in malimi nasmejanimi kruhki, ki sta jih spekli Veronika Aljančič in Barbara Pogačnik. Kresne vile so bile Nika Klančar, Ema Mihelič in Lina Rakovec, ki so bile s svojimi venčki in šopki praproti prelepa kulisa in prava popestritev in so se ves čas sukale med obiskovalci, da bi jim nasule v čevlje praprotno seme in bi imetniki posledično ta večer lahko slišali govorico živali. Venčke, svitke lepih misli za domovino in šopke jim je izdelala Daca Perne. Za ozvočenje je poskrbel Milan Debeljak, za kres Joc Perne, za varno gorenje pa gasilca Sandra Mihelič in Jože Skodlar.
Veliko ustvarjalcev smo našteli, kar ponovno dokazuje, da brez timskega dela ne gre, če hočemo doživeti nekaj lepega in prijetnega. Obiskovalci so potrdili, da je bil večer z veliko duhovne hrane in skoraj čaroben, saj imajo prijazne in dobronamerne besede največjo moč. Imeli smo srečo z vremenom, saj nas je nevihta pravzaprav prizanesljivo počakala. Naj jih bo čim manj v naši domovini, želimo njej in vsem njenim prebivalcem.
Daca Perne – KD Tabor Podbrezje
Nedavni komentarji