 |
 |
|
Avtorica ljudske igre: Eva Kraševec, režija: Sebastjan Sajovic Urška Zlatolaska |
Dramatis personae: Urška Zlatolaska ……………………… Nataša Kne Leben Urška Zlatolaska - Ljudska igra po motivih legende o Taborski Urški Dramatizacija lokalne legende iz Podbrezij. Legenda govori o Taborski Urški in se dogaja v času Turških vpadov na slovensko ozemlje. Zgodbo legende sem razširila in zapletla, naredila organizirano zgodbo po dejanjih, ki sem jim izostrila dramatičnost. Vpletla sem tudi ljubeznesko zgodbo Urške, njen karakter naredila bolj uporen, vpeljala sem tudi ostale osebe. Veliko dela je še na zgodovinskosti oz. zgodovnskem kontekstu. Drame se ne da pisati tako, kot bi bila napisana takrat. Da pa se upoštevati določene podrobnosti kulture tistega časa, ki se je odsevala v vsakdanjem življenju. Poskusila bom vpeljati določene prvine. Pišem po Freytagovi teoriji dramske zgradbe, ki je dovolj klasična, da omogoča vpeljavo take zgodbe. Tudi prvine pisanja prilagajam ljudski igri, ki se igra v eksterierjih in spreminja lokacije. Dramo začenjam s prizorom pri Urški doma, ko se s svojimi starši pogovara o ženitvi, Urški namreč v predzgodbi drame zasnubi vaški fant Janez, vendar ga ona zavrne, ker ji ni všeč. Mati jo želi čimbolje in čimprej poročiti, oče pa je njen razumevajoči zaveznik. Dejanje se nato nadaljuje na plesu, kjer se o Urški pogovarjata druga dva fanta, eden jo na skrivaj občuduje, drugemu pa se zdi prevzetna. Ta občudovalec France je vedno prisoten, jo le opazuje in se ji nikoli ne vsiljuje. Po tem pride ne ples tudi Urška s svojima prijateljicama. Tam sedijo in Urška noče plesati z vsakim. Do nje pride Janez, tisti fant, ki ga je zavrnila in zahteva, naj pleše z njim. Ker noče, jo že skoraj nasilno odpelje stran in jo sprašuje, zakaj ga je zavrnila. Kar naenkrat pa začnejo goreti kresovi in zvoniti zvonovi, vsesplošen preplah! Vsi, vključno z občinstvom odhitijo za obzidje Taborske cerkve. Tam hitro ugotovijo, da ni Urškinega očeta, da je šel nazadnje pogledat na travnik, če je z živino vse dobro in da so ga najverjetneje zajeli Turki. Urška tega ne verjame in ko je napad mimo, ga išče po celi vasi. Najdejo ga mrtvega, a tega Urški ne povejo. Ko ona spozna, da je res mrtev, od žalosti zboli. Nič ne gre ven in tudi mati o bolezni ne govori. Mine veliko časa. Takrat se dobijo vaški fantje in dekleta in govorijo o Urški. Janez se odloči, da je to njegova priložnost, da dobi Urško za ženo, saj zdaj po smrti očeta nujno potrebujejo pomoč, zato se odloči, da ji bo priredil podoknico, To se res zgodi, a podokničarje polijejo z vodo in tudi mati jih nadere, da je to skrajno grdo, saj je Urška hudo bolna. Janez vztraja kljub temu, da je bil zavrnjen in še enkrat pride na obisk ter zaprosi za njeno roko. Mati mu jo obljubi, saj jo skrbi, kako bo, če Urška umre. Urška pa ga zopet zavrne, Mariji pa obljubi, da se bo poročila, če jo še kdo drug zasnubi in da ji v zameno za ozdravitev podari svoje najdražje - dolge lepe lase. Pride pomlad in Urška ozdravi, ne želi darovati svojih las, ker so ji nadvse dragi. Urškinemu ozdravljenju na čast pripravijo ples, ki se ga še vsa slabotna udeleži. Ne pleše, le gleda ostale. Odpravi se na kratek sprehod, nakar je preplah - prihajajo Turki in vsi tečejo za obzidje Taborske cerkve. Le Urška je tako oddaljena od obzidja in tako slabotna, da le počasi napreduje. En Turek ji je tik za petami in ji govori kako lepe zlate lase ima, da takih ni videl v vsej turški deželi, ravno na dvižnem mostu (občinstvo je za obzidjem in to opazujejo skozi spuščen dvižni most) jo zgrabi za lase, takrat pa se opogumi njen skrivni oboževalce France, steče izza obzidja in je odreže lase, da lahko Urška steče za obzidje. Sam pa se spopade s Turkom, ga ubije in tudi sam steče skozi vrata v tabor. Ko je nevarnost mimo, se ples nadaljuje v vsej svoji živahnosti, Urška se zaljubi v Franceta in se odloči, da bi se poročila z njim, če bi jo le hotel. Tako bosta skupaj živela srečna in vesela do konca svojih dni. Za objavo posredovala: Nataša Kne Leben |
|
|
Želite kaj objaviti? Pišite nam! |