Kresna noč 2011

V torek, 21. junija 2011 ob 19h je bil na vrsti drugi del programa za 20. rojstni dan države Slovenije.

Dobra misel in ljubezen sta najmočnejši sili, ki se nekoč materializirata.

Prav to je bil povod za vseslovensko pobudo, naj Slovenci vsaj enkrat v letu stopimo skupaj, pogledamo čez plotove in zamere in gremo više in globoko v sebi poiščemo dobro. To potem deliti z drugimi in pokloniti pozitivno in dobro misel naši lepi domovini, to je prava odločitev za upanje, da dobimo Božji blagoslov.

Tudi naš KUD je nagovorila ta pobuda in pridružili smo se ji, na svoj način, seveda. Z vabili po hišah in vsem na naši občini smo sporočili, da bomo na startu te akcije, ki je sicer trajala 24 ur ( za nekatere celo 9 dni) in bila prepoznavna pod naslovom “S postom in molitvijo za domovino”. Zaključila se je 22. junija ob 19h s slovesnimi mašami po vsej Sloveniji.

Mi smo jo s sv. mašo začeli v taborski cerkvici in na oltarju je bila ob rdečih nageljčkih zataknjena tudi mala zastava. Program smo nadaljevali s himno pod lipo, ko je Taborska Urška po uvodnem nagovoru delila kruh, ki sta ga v obliki malih hlebčkov spekli s Kristino in poslušali smo pesem o mentrgi.

Nataša je nato s kitko, ki je vsebovala najrazličnejše legende o krepitvi narodove zavesti, prepletla mnoge bralce poezije in literature. Vmes so nekajkrat zapeli pevci otroškega mladinskega pevskega zbora z novim vodjem Timom. Za enega najlepših prizorov pa so poskrbeli plesalci folklorne skupine Podkvice. Najprej so navdušili fantje s kratkim skečem o podkvici, nato deklice o piki Polonci, potem pa so se po taktih dveh harmonikarjev zavrtela krilca pod mogočno staro lipo, ki ji je roko s terase podajala slovenska zastava. Gledalci na Taboru so se z dolgim aplavzom zahvalili obema vodjema skupine in otrokom samim.

Ker smo se zbrali na kresno noč in pričakovali kres na koncu, je bil del Pavčkove pesmi Na svetu si, da sam si sonce in da s sveta preganjaš sence, primeren uvod. Tako dobro znana pesem, pa vendar premnogim tako težko uresničljiva. Sledila je legenda o Veroniki Deseniški pa o Martinu Krpanu smo izvedeli presenetljive podobnosti s Slovenci danes. Polno novih povezav in podatkov smo izvedeli o Srečku Kosovelu in poslušali njegovi pesmi o borih. Pomenljivo vsebino ima tudi pesem Neže Maurer, Okrog vseh dreves, ko nam sporoča, da ostanemo preveč sami in žalosti, če zaradi nekaterih kakorkoli slabih dreves sumimo, da so potem slaba vsa. Dve avtorski pesmi o domovini in zahvali zanjo sta bili globok priklon našega pesnika. Nekatere pesmi so nam poslali celo iz tujine in zveneli sta tako domoljubno in Slovensko. Tudi Balantičeva poezija se je tako lepo naslonila že na ostale slišane. Ko je izzvenela zadnja pesem o kresu, pa je predsednik PGD Podbrezje prižgal kres, in vsi smo poglede z vzdihi usmerili vanj. Starejši obiskovalci so povedali, da na Taboru še ni gorel in bi odslej lahko vsako leto. Smo se strinjali in zapeli nekaj lepih domačih pesmi pod lipo ob kresu, ki mu najmlajši niso dovolili, da bi ugasnil.

Upamo, da smo s pomočjo kresne noči, ob vsem povedanem in slišanem, ob postni pogostitvi s kruhom, soljo in vodo, poslali mnogo dobrih misli naši domovini in tako najlepše podprli lepo pobudo, ki bi jo prav tako lahko pogosteje uresničevali.

Po starem verovanju kresovi dajo soncu moč, da ohranja toploto. Naj v nas ne ugasne tudi takrat ko kresovi dogorijo in zaide sonce.

Besedilo Daca Perne