Marko Mravlja

Podbrežani v občinski proračun letno z davki prispevamo 650.000 evrov. Če bi ta denar namenili za Podbrezje, bi vas cvetela. Zato ne potrebujemo industrije, da bi se razvijali.

Župan Naklega Marko Mravlja je bil v Podbrezjah izvoljen z 80-odstotno večino. Podbrežani mu zaupamo in smo mu jasno povedali, da industrializacijo zavračamo, da bi bila industrializacija vasi nasilje nad prebivalci Podbrezij, Gobovc in Ljubnega. Prav župan Mravlja je tisti, ki bo pokazal, kaj mu je pomembnejše: Ljudje ali kapital? Ali Mravlji sploh še lahko zaupamo?

Bilo je samo vprašanje časa, kdaj bo moral novoizvoljeni župan Marko Mravlja stopiti pred Podbrežane in pokazati svoje karte glede selitve asfaltne baze iz Podrebra v Podbrezje. Občina Naklo, Cestno podjetje Kranj in Domplan so namreč v sredo, 30. marca 2011, v Kulturnem domu v Podbrezjah krajane Podbrezij in Podrebra seznanili z nameravano selitvijo asfaltne baze iz Podrebra v Podbrezje.

Podbrežani nasprotujemo postavitvi asfaltne baze v naši vasi
Lani so naklanski svetniki sprejeli OPN, ki predvideva industrializacijo Podbrezij, čemur smo Podbrežani odločno nasprotovali in pozivali tako občinske oblastnike kot okoljsko ministrstvo, naj od namere odstopita. Stališče Podbrežanov, ki smo ga izkazali z zbiranjem podpisov leta 2007 (zbrali smo 418 podpisov polnoletnih prebivalcev) se do zdaj ni spremenilo, kar je bilo očitno tudi na sredinem srečanju, kjer je večina prisotnih Podbrežanov pozvala župana in zainteresirani kapital, naj se iz Podbrezij umaknejo. Že pri izdelavi OPN-ja se je izkazalo, da njegovim pripravljavcem ne moremo zaupati. Če Gorenjsko ekološko društvo (GED) ne bi izvajalo vsaj delne kontrole nad pripravo OPN-ja, bi bil obseg občinskih načrtov še bistveno hujši.

Kar ni dobro za Podreber, tudi ni dobro za Podbrezje
Podbrežani in Gorenjsko ekološko društvo (GED) smo zaskrbljeni zaradi neupoštevanja naše odločitve, da industrializacijo kraja zavračamo, kakor tudi nad neekološko zavestjo lokalne oblasti. Prebivalci Podrebra so jasno povedali, kako zelo škodljiva je asfaltna baza in kako drastično jim znižuje kvaliteto bivanja. Analogija je torej jasna. Kar ni dobro za Podreber, tudi ni dobro za Podbrežane. Naši gostje (občinska uprava, CP Kranj in Domplan) so nas poskušali prepričati, da prihajajo na nenaseljen prostor. Podbrezje na zahodu in severu obdajajo gozdovi, ki so del vasi. Kakršnakoli industrializacija bi imela zelo škodljiv vpliv ne samo na gozdove, temveč bi drastično znižala tudi kvaliteto bivanja Podbrežanov. Z nameravano industrializacijo pa ne bi bile prizadete le Podbrezje, temveč tudi sosednja Gobovce in Ljubno. Poleg tega, da gre za najpomembnejši selitveni koridor za divjad od Karavank do Škofje Loke, tukaj živimo ljudje v podeželskem okolju, ki industrije ne pozna.

Branko Ziberne

Direktor Cestnega podjetja Kranj Branko Žiberna je napovedal, da naj bi se asfaltna baza v Podbrezje preselila leta 2013, kar je navzoče Podbrežane močno razburilo. Za razvoj Podbrezij industrije ne potrebujemo. Davki, ki jih plačujemo, zadoščajo za razvoj vasi, žal jih večina ostane v Naklem.

Ena industrijska cona v občini je dovolj
V občini Naklo živi 5.000 ljudi. V tako majhni občini je dovolj ena industrijska cona, to že imamo v Naklem, medtem ko asfaltna baza nikakor ne sodi na podeželje, temveč v industrijsko cono večjih razsežnosti.

Cestno podjetje Kranj ni zaupanja vreden partner
Cestno podjetje Kranj je v Podbrezjah prisotno že več desetletij. V tem času si ni pridobilo zaupanja Podbrežanov, saj smo vedno znova priča nekorektnemu delovanju tega podjetja. Od leta 2003 do leta 2007 se je separacija v Gači na črno povečala za še enkrat, malomaren je tudi njihov odnos do narave, saj so posekali vsaj dve zaščiteni samonikli tisi, s svojo dejavnostjo so uničili potok Lešnica in brez ustrezne dokumentacije poskušali celo zgraditi cesto. Nekaj let smo se Bistričani, Podbrežani in Gobovčani dušili v tovornem prometu. Prejšnja lokalna oblast, kakor tudi zdajšnja, proti temu nista ukrepali. Vsi vpleteni se izgovarjajo, da prometni znak o prepovedi prometa velja samo do prvega križišča. Vse priča o podcenjujočem odnosu občinskih in kapitalskih veljakov do prebivalstva. S selitvijo asfaltne baze, in pravzaprav celotnega podjetja skupaj z voznim parkom, v Gačo bi Podbrezje spet pahnilo v zasičenost s tovornjaki. Prebivalci Podrebra so tudi poročali o skrajno neprimernem odnosu Cestnega podjetja Kranj do Podrebra.

Podbrezjam razvoj pripada
Tako kot vsi državljani Slovenije in EU, tudi Podbrežani plačujemo davke. Davke plačujemo zato, da država in njen aparat delujeta v dobrobit svojih državljanov. Občina Naklo, tako kot vse občine v Sloveniji, svoj proračun polnijo večinoma z davkoplačevalskim denarjem (z dohodnino in davki). Lansko leto so davčni prihodki znašali 88 odstotkov proračunskih prihodkov (4.118.865 EUR) , od tega dohodnina 67 odstotkov. Tako je občinski proračun od Podbrežanov lansko leto dobil okoli 650.000 EUR davčnih prihodkov.

Kaj pa je občina vložila v Podbrezje? Tekočih odhodkov za kulturni dom in pokopališče je bilo za 9.164 EUR, oz. 0,68 odstotka vseh občinskih tekočih odstotkov. Za projekte za komunalno ureditev Bistrice je plačala 27.372 EUR, za kanalizacijske projekte na trasi Strahinj – Podtabor pa 23.980 EUR. Seveda pa je bil del naše dohodnine in davkov porabljen tudi za (občinsko) kulturo, šport, izobraževanje, zdravstveno dejavnost, prometno infrastrukturo in seveda delovanje občinske uprave, občinskega in nadzornega sveta ter delovanje župana in podžupana. S svojim deležem smo sodelovali tudi pri plačevanju dolga za dom starejših občanov. Iz napisanega je razvidno, da Podbrežani davke sicer plačujemo, da pa od denarja, ki nam pripada, dobimo le drobtinice. Podbrežanom pripada komunalna urejenost kraja samo in samo zato, ker za to že plačujemo davke. Če bi lokalna oblast Podbrezjam namenila samo tisti davkoplačevalski denar, ki nam pripada, bi Podbrezje cvetele. Da bi Podbrezje cvetele, torej nam ni treba sklepati nobenih paktov s kapitalom, ki bi iz vasi, ki ceni sonaravno bivanje, naredila industrijsko periferijo Naklega.

Podbrežani smo bili tukaj prvi
Podbrežani smo na prvem mestu. Smo staroselci. Tukaj živimo, odkar pomnimo. Gre za naše domove. Za našo zemljo. Za naše gozdove. In gre za odnos do slovenske krajine. Industrijska področja imajo svoje zakonitosti, mesta svoje, podeželje pa svoje. Vnašanje industrije v podeželsko okolje ni sprejemljivo, zato župana še enkrat pozivamo, naj s svojim podpisom ne začne postopka za pripravo OPPN (občinski podrobni prostorski načrt) za področje Gače v Podbrezjah. Vse se še lahko ustavi. Vse lahko ustavi župan Mravlja.

 

Gradbena inšpekcija je 9. februarja 2010 izdala odločbo za odstranitev naslednjih objektov: AB oporni zid, mobilna betonarna in AB pritlični objekt na zemljiščih parc. št. 997, 998, 991, in 1000/1 k.o. Podbrezje.

 

Povej naprej... Share on Facebook
Facebook
Tweet about this on Twitter
Twitter
Email this to someone
email