V soboto, 16. junija so se nam v predstavi pred slavnostno akademijo Občine Naklo v Kulturnem domu Podbrezje predstavili znameniti Podbrežani. Deset smo jih našteli do sedaj. Kdo so sploh osebe, ki jih imenujemo ZNAMENITI PODBREŽANI? To so ljudje, ki so v preteklosti na nek način zaznamovali našo vas, ji dali določeno vsebino ali značilnost in njeno ime ponesli v svet. Lahko so delovali le v Podbrezjah ali pa so zasloveli v evropskem ali svetovnem merilu. Pogosto pa je tudi naša vas zaznamovala njih. Vsi so stopili na podbreški oder in spregovorili pred polno dvorano. Malo so tudi pokramljali med sabo, našli stične točke, pokazali kak predmet, predvsem pa obudili sebe in svoje življenje.

Franc Pirc, poleg Friderika Barage najznamenitejši misijonar med Severno ameriškimi Indijanci, je v Podbrezjah deloval le pet let, a jo je v tem času napravil za sadjarsko vas. Bil je dobra duša in velja za enega pionirjev države Minnesota. Po njem je imenovanih več ustanov in mesto Pierz. V njegov talar se je oblekel Milan Debeljak. Dejavnost »Podbrežanov« je bila zelo različna. Joža Tomše plemeniti Savski dol je bil vojak in je dosegel najvišji vojaški čin v takratni Avstro Ogrski vojski: čin podmaršala. Prepričljivo ga je zaigral Milan Lukač. Proslavil se je najbolj pri avstrijski zasedbi Bosne. Branko Jeglič, Kosovelov sodobnik in prijatelj, pa je bil njegovo nasprotje. Nežna pesniška duša, ki mu usoda ni namenila dolgega življenja. Odlično ga je predstavil Aljoša Bačič. Peter Žiwobski, Poljak, ki so ga izgnali iz Ljubljane, ker je bil predober in je nato v svoji podbreški delavnici ustvarjal čudovite kipe in baročne oltarje za gorenjske cerkve, se je predstavil prvi. V Podbrezjah je deloval konec osemnajstega stoletja. Odlično ga je uprizoril Luka Perne. Umetnik je bil tudi Peter Rojc, Piskačev s Podtabora, orglar samouk, ki je izdelal okrog 45 teh inštrumentov. Ene od njih, prenovljene, donijo tudi v taborski cerkvi. Podoživeli smo ga v enkratni izvedbi Marka Kavčiča.  Nastopila sta tudi dva podbreška učitelja: Andrej Praprotnik, ki velja za prvaka slovenskih šolnikov, bil pa je tudi narodni buditelj, pesnik in pisatelj, ter Fran Černilec, ki je bil poleg učitelja tudi cerkovnik, poštar, organist in homeopat. Na odru sta obujala spomine na podbreško šolo in svoje življenje v prepričljivih kreacijah Toneta Strliča in Jožeta Skodlarja. Ivana Kobilca je slikala tudi ves čas predstave in to podbreško poletje. »Videla sem svet in življenje, bilo je lepo in polno solnca« smo slišali iz ust Dominike Jeglič in bilo je, kot da je pred nas stopila res sama Ivana.  Pisatelja Karla Mauserja je uprizoril Ivan Bolka. Umirjeno se je sprehodil med publiko, predstavil svoje življenje in delo, povezanost s Podbrezjami in izseljeništvo. Kot bi se sam Mauser vrnil v Podbrezje in obujal spomine. Zadnja se je predstavila pisateljica Mimi Malenšek, ki se je Podbrežani še živo spominjamo, saj je rada prihajala na kulturne prireditve. Rutinirano jo je uprizorila Urša Kavčič in znova pokazala svoj igralski talent. Predstavo je popestril pevski vložek »V dolinci prijetni« Cilke Vidmar in Pavleta Kozjeka.

Uro dolgo predstavo je pogosto prekinjal aplavz. Besedilo izpod peresa Jožefa Perneta in v režiji Davida Ahačiča je navdušilo prepolno dvorano. Zopet smo del naše zgodovine in kulturne dediščine približali ljudem. In znameniti Podbrežani so nam lahko tudi zgled in navdih.

V oktobru smo v okviru  28. Dnevi evropske kulturne dediščine (DEKD) posvečenih kulturni dediščini z naslovom, Naša dediščina: kjer preteklost sreča prihodnost, igro o znamenitih Podbrežanih ponovili. S svojo vsebino, in sporočilom je bila namreč že od pomladi, ko se oddajo programi, namenjena za ta osrednji dogodek. Le ta sovpada ne le z evropskim letom kulturne dediščine, temveč tudi s skupno evropsko temo, Evropska dediščina: delimo si jo. Tokrat smo zaradi študija in odhoda Urše Kavčič v tujino morali poiskati novo igralko za vlogo Mimi Malenšek. Z veseljem jo je sprejela Tina Primožič, ki je vlogo več kot odlično odigrala. Zelo blizu nam je bila, saj je predstavljala pisateljico v zrelih letih, tako kot smo jo poznali. Za razliko od prejšnje vloge, ko je bila pisateljica predstavljena v mladosti. Tudi glasbeni vložek je bil drugačen, kot pri prvi predstavi. Tokrat sta ga odigrala in odpela zakonca Zdravka in Brane Klančnik. Tudi igralci sami so bolj samozavestno odigrali svoje like, tako da so tisti gledalci, ki so videli obe predstavi, zaznali kar občutne izboljšave. Dvorana je bila namreč spet polna do zadnjega kotička. Druženje po predstavi je bilo prijetno in pogostitev ravno tako v skladu z naslovom DEKD. Seveda so obiskovalci med drugim z veseljem posegli po slavni Podbreški potici. Tako smo več kot odlično zaključili že 13. Taborske dneve, v pozni jeseni pa bomo že izvedeli za naslov DEKD prireditev za leto 2019.

Zapisala: Daca Perne

Povej naprej... Share on Facebook
Facebook
Tweet about this on Twitter
Twitter
Email this to someone
email