V Podbrezjah ogrožen najpomembnejši naravni selitveni koridor za divjad
Gorenjskemu ekološkemu društvu (GED) je oktobra 2009 uspelo zanihati tehtnico, na kateri so na eni strani Podbrezje ter naravna in kulturna dediščina, na drugi strani pa težnje Občine Naklo z občinskim prostorskim načrtom (OPN), ki predvideva industrializacijo severozahoda podbreških gozdov. OPN predvideva sečnjo 11 ha gozda, ki se nahaja v najpomembnejšem in edinem tako dobro ohranjenem naravnem selitvenem koridorju za divjad med Karavanškim predorom in Ljubljano ter povezuje zaledje Kamniško Savinjskih Alp in Karavank z zaledjem Julijskih Alp.
Gorenjsko ekološko društvo, Lovska družina Dobrča in Zveza ekoloških gibanj Slovenije so v sredo, 28. oktobra 2009, ob 12. uri v Ljubnem pripravili novinarsko konferenco na temo: Ohranimo naravni selitveni koridor za divjad Karavanke – Jelovica.
Ko se borimo proti kakršnimkoli posegom v podbreške gozdove, predvsem želimo zaščititi Podbrezje pred industrializacijo, ki je vasi popolnoma tuja. Prav tako se borimo proti vse gostejšemu (predvsem tovornemu) prometu, saj bi načrti Občine Naklo naše ceste še dodatno obremenili. Skrb vzbujajoča je nezaščitena in nevarna šolska pot. Ko smo preučevali situacijo, je bilo ugotovljeno, da naša prizadevanja nimajo le lokalnega pomena, temveč regionalnega in celo nacionalnega: ugotovljeno je bilo, da je potrebno pred kremplji kapitala in politike zavarovati in rešiti najpomembnejši in edini tako dobro ohranjeni naravni selitveni koridor za divjad. Oktobra sta GED in Lovska družina Dobrča pridobila nekaj strokovnih mnenj pristojnih institucij, ki jih zdaj preučuje Ministrstvo za okolje in prostor. Postopek sprejemanja OPN Občine Naklo je v zaključni fazi pri višji svetovalki na Sektorju za celovito presojo vplivov na okolje Direktorata za okolje mag. Ivani Leskovar Štamcar. Petinsedemdeset (75) dnevni rok je sicer že potekel, vendar se bo zaradi novih in zamolčanih dejstev vrednotenje OPN Občine Naklo podaljšalo, saj presojevalci čakajo na dodatno dokumentacijo pristojnih institucij. Na njihovi mizi so se zdaj znašli novi dokumenti v zvezi z 30. členom Zakona o divjadi in lovstvu, čeprav bi jih pripravljavec načrta v skladu z 51. členom Zakona o prostorskem načrtovanju, moral upoštevati že pri pripravi načrta.
Odločen NE kranjskega Zavoda za gozdove
Sklicujoč se ne 30. člen Zakona o divjadi in lovstvu, ki se nanaša na biokoridor Lešnica, je kranjski Zavod za gozdove izdal negativno strokovno mnenje (glej spodnji povezavi) o nameravanih posegih v 11 ha podbreških gozdov: asfaltna baza, obrtna cona, sortirnica smeti. Ugotovili so: »Prehod pod viaduktom Lešnica predstavlja zaradi njegove širine, poraščenosti z naravno vegetacijo, ohranjenostjo habitatov, ter njihovo majhno fragmentiranostjo na obeh straneh avtoceste, v primerjavi z ostalimi tremi prehodi, najpomembnejši prehod na celotnem območju, ki ga prereže avtocesta na relaciji od Ljubljane do Karavanškega predora. Omogoča prehajanje živali med širšim območjem Jelovice na jugu in Karavankami na severu.”
In nadaljujejo: “S predvidenimi posegi v prostor, ki so navedeni v OPN Naklo, se bo na širšem območju biokoridorja Lešnica: Zmanjšala uporabna površina habitatov za prostoživeče divje živali, dodatno razdrobila (fragmentirala) uporabna površina habitatov, zmanjšal obseg in količina naravnih prehranskih in bivalnih možnosti, ki omogočajo dobro počutje živali na območju prehajanja, povečal vpliv motenj (prometa, hrupa, prisotnost ljudi).”
Naravni selitveni koridor v Podbrezjah je tako zelo dragocena, pomembna, naravna danost, saj ima edini tako ohranjeno in bogato zaledje, da kakršnikoli posegi v severozahodnih podbreških gozdov po mnenju kranjskega Zavoda za gozdove ne smejo priti v poštev.
Dopoolnitev strokovnega mnenja 4.11.2009
Dopolnitev dopolnitve opredelitve 5.11.2009
Odločen NE Lovske zveze Slovenije
Lovska zveza Slovenije je na 18. seji upravnega odbora 29. oktobra 2009 sprejela naslednji sklep: »UO LZS podpira prizadevanja za ohranitev naravnega koridorja Jelovica – Karavanke, saj tako ohranjen predstavlja še edini selitveni koridor med Karavankami in Škofjeloškim hribovjem. Pomembno je tudi dejstvo, da ob tem ohranjamo tudi neke vrste bivalni koridor za avtohtono divjad.«(priloga) Lovci so ugotovili, da gre za edini tako dobro ohranjen koridor med Karavankami in Škofjeloškim hribovjem. Iz slike iz zraka se lahko vidi, da je koridor že zdaj preobremenjen. Lovci pa že beležijo zmanjšanje prehoda divjadi zaradi gradnje avtoceste. Dodatno pa prehod živalim onemogoča tudi (ne)nadzorovano širjenje betonarne – separacije v Gači, kjer je najožje grlo tega prehoda. Območje se je namreč od leta 2005 pa do danes povečalo skoraj za dvakrat! Vsako nadaljnje širjenje bi prehod popolnoma onemogočilo. Kot smo lahko v članku »Asfaltna baza moti sosede« 23. oktobra 2009 prebrali v Gorenjskem glasu, namerava Cestno podjetje Kranj v 3 do 5 letih celotno dejavnost podjetja preseliti prav v Gačo in to prav na območje najpomembnejšega in edinega tako dobro ohranjenega koridorja na širšem območju Gorenjske!
Nekontrolirano širjenje betonarne – separacije, ki je od leta 2005 do danes svojo površino povečala skoraj za dvakrat!
Cesta v Gači, ki je zarezala v naravni selitveni koridor za živali.
Nova dovozna cesta in uničena okolica
Gradnjo nove dovozne ceste so inšpektorji leta 2007 ustavili
Plazenje tal nad potokom Lešnica, ki je uvrščena med naravne vrednote
Odločen NE predavatelja na Fakulteti za arhitekturo in poznavalca protiturških taborov prof. dr. Petra Fistra
V strokovnem mnenju dr. Fistra je zabeleženih nekaj smernic, ki določajo ravnanje s kulturnimi spomeniki (priloga). Največji slovenski strokovnjak za protiturške tabore je zapisal: »Potrebno je ugotoviti, da bi vpliv asfaltne baze, obrtne cone in objekta MBO izrazito negativen in v nasprotju z utemeljenimi kriteriji ter cilji urejanja prostora v Sloveniji, v regiji in v lokalnem merilu. Obenem bi bil to lahko žal eden od izrazito negativnih primerov neupoštevanja vrste evropskih konvencij, listin in priporočil.«
Odločen NE več kot 65 odstotkov polnoletnih Podbrežanov
Županu je bil oddan overjen seznam s 418 podpisi polnoletnih Podbrežanov (junij 2007), kar je več kot 65 odstotkov volilnih upravičencev, v katerem nedvoumno izjavljajo, »Da nasprotujejo pripravi prostorskih planov in dokumentacije ter drugim aktivnostim za umestitev asfaltne baze, centra za ravnanje z odpadki in obrtne cone severozahodni del podbreških gozdov. Ministrstvo za okolje in prostor ter Občino Naklo pa pozivajo, da takoj odstopita od kakršnihkoli posegov v neokrnjene podbreške gozdove« (priloga).
Odločen NE nadaljnji degradaciji podbreških gozdov
Naravni selitveni koridor v Podbrezjah je ogrožen že z dosedanjimi posegi (avtocesta z oskrbovalno bazo v Podtaboru in nekontrolirano širjenje betonarne – separacije v Gači). Vsako nadaljnje poseganje v občutljiv gozdni predel v severozahodu podbreških gozdovih bi bilo skrajno neodgovorno in škodljivo. Na eni strani zaščita Podbrezij in narave, na drugi pa lačna kapital in politika; odločitev pa še zdaleč ni padla …
Priloge:
– Dopis ZGS 1
– Dopis ZGS 2
– Dopoolnitev strokovnega mnenja 4.11.2009
– Dopolnitev dopolnitve opredelitve 5.11.2009
– Dopis LZS
– Strokovno mnenje Prof. Fister
– 418 podpisov krajanov
Nedavni komentarji