V petek, 28. in soboto 29. septembra 2012 so potekali sedmi Taborski dnevi, ki se pridružujejo DEKD programu z naslovom izkušnja dediščine.
Mi smo našo izkušnjo dediščine najlepše pripeli na uvodne misli letošnje DEKD-ove knjižice, ki to temo opisuje takole:« Ko se odpravimo na tuje, se nam kulturne znamenitosti zdijo privlačne, zanimive in se po vrnitvi domov radi pohvalimo s tem, da smo jih obiskali. Ko smo v drugačni vlogi, v vlogi lastnika stare hiše ali druge nepremičnine, ki nosi sledove časa, se marsikdo med nami obnaša kot častilec novosti – povečati je treba okna, dvigniti streho, pozidati vrt, skratka, nepremičnino do skrajnosti izkoristiti kot potrošno blago. Toda kaj je tisto, kar nas sili v poveličevanje novosti, ali so to res naše potrebe, ki jih ni mogoče zadovoljiti na bolj skromen, bolj premišljen način, in predvsem, kaj se lahko pri tem naučimo od naši starih. Primerov, kjer je na mestu premislek glede spoštovanja tradicije, je poleg gradnje hiš še veliko in nekaj tega bomo skušali predstaviti v okviru letošnjih Evropskih dnevov kulturne dediščine.
Za otvoritveno slovensko mesto je bila letos izbrana Idrija. Zbrane je nagovorila tudi vodja novogoriške območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Ernesta Drole, ki je spomnila na pomen kulturne dediščine pri oblikovanju duhovne podobe človeka in njegovega naroda, predvsem pa potrebo, da mladost poda roko starosti in obratno. Vse to se je v idrijski otvoritveni slovesnosti izrazilo v polni meri. Direktorica Mestnega muzeja Idrija Ivana Leskovec pa je izpostavila pomen, ki ga ima od letošnjega junija za Idrijo vpis njene dediščine živega srebra na UNESCO-v seznam svetovne dediščine vsega človeštva. To je bogastvo nesnovne dediščine, ki je nekdaj in ki še dandanes bogati kulturno življenje mesta in podeželja. Zato so obudili spomin na škafarjevo odkritje rude, se spustili v idrijsko podzemlje, prisluhnite legendam in hudomušnim spominom. Predvsem pa za teden dni vso Idrijo ponudili na ogled na premnogih krajih in raznovrstni področjih.
V Podbrezjah smo bili eden od sedemdesetih krajev po Sloveniji in premnogih po Evropi pod skupnim geslom, izkušnja dediščine, kjer se povezujejo društva, šole, ustanove in posamezniki ter ustvarjajo pester, razgiban in vabljiv program v letu aktivnega staranja in solidarnosti med generacijami. Mi smo oživljali stara hišna in ledinska imena ter ustno izročilo v zvezi s tem. Zgodovinski spomin je posebno na vasi lahko prisoten v skupnih ali tudi povsem individualnih zgodbah. To je del ljudskega izročila, ki je včasih zapisan, pogosto pa z menjavanjem generacij izgine. Kulturno društvo se trudi sistematično in celovito zajeti del tega spomina, ki se je še ohranil v obliki zgodb in legend, v ledinskih in hišnih imenih. Prizadeva si skratka ohraniti vse, kar so si ljudje včasih pripovedovali v dolgih zimskih večerih, ko so posedali za pečjo, in kar danes tone v pozabo. Dogodek v Pirčevem domu na Taboru je bila predstavitev terenskega dela domačinov, prostovoljcev KUD-a in strokovnjakov s tega področja. V petek 28. septembra smo v goste povabili strokovnjaka gospoda Vinka Wieserja s Koroške, ki je skupaj s sodelavci in številnimi prostovoljci v zadnjih tridesetih letih uspel zbrati in popisati imena v kraju v taki obliki in do te mere, da so se uvrstili v seznam UNESCO-ve kulturne dediščine. Tako smo bili letos v družbi dveh z UNESCO seznama, ki jih bo ali jih že pozna svet, ki mu ni vseeno za dediščino te ali druge vrste. LEDINSKA IMENA bomo pri nas dopolnjevali, na zbirno tabelo, ki so jo obiskovalci v petek dobili. Po splošnih ocenah naj bi jih za Podbrezje zapisali okrog 80 do 100, z opisom lokacije in izvorom imena.
V soboto 29. septembra sta nam predavala in delala z nami na DOMAČIH HIŠNIH IMENIH slavistka dr. Jožica Škofic in Klemen Klinar z agencije RAGOR. Po delavnici v juniju, ko smo po predlogi treh starih katastrov že zapisovali domača hišna imena in po izvedenih anketah po vseh petih zaselkih (od Bistrice, do Gobovc) v juliju in avgustu, ko smo s sistematičnimi zapisi zbirali fonetično ( z diktafoni) in slikovno gradivo, smo tokrat ponovno preverjali posamezno domače hišno ime v pripadajočih oblikah. Vztrajali smo kar 3 ure. Bilo je zanimivo, izvedeli smo marsikaj novega in kresala so se mnenja. Sporočila so potovala v obe smeri, saj so bili med nami tudi dobri poznavalci teme. Spet smo dobili tabele z imeni, ki bodo terjala še nekaj preverjanj (objavljene bodo tudi na spletni strani) do takrat ko bodo nekje pozimi šle v izdelavo table s hišnim imenom. Še prej bodo bodoči lastniki tabel od agencije RAGOR dobili obrazce za soglasje ( le za hiše, zgrajene pred drugo svetovno vojno).
Kot vsako leto, smo tudi tokrat poskrbeli, da je na Taboru nekaj na novo in malo lepše. Zato smo zamenjali obe tabli, ki sta propadali. Tisto malo pred cerkvijo, ki govori o njeni notranjosti (naključni obiskovalci so tako deležno vsaj teh skopih informacij) in večjo pred Pirčevo dvorano, ki v treh jezikih sporoča vedenje o našem protiturškem taboru. Pirčeva dvorana pa je bogatejša za 60 ličnih bukovih nakladalnih stolov, ki jih je kupila občina.
Nedavni komentarji