Na Taboru, na zgornji terasi Pirčevega doma je bila v maju postavljena nova ograja, ki je nadomestila začasno iz leta 2006, ki ni več zagotavljala varnosti za otroke, ki so stalni gosti na Taboru. Dela smo se lotili kar udarniško, a to ne pomeni, da delo ni bilo skrbno načrtovano. Pri vseh fazah del od skice, prek sanacije terase do končnega nanosa barve vsega ograjnega lesa in montaže je bil gonilna sila Joc Perne. Svoje sta kot donatorja prispevala tudi g. Ibrahim Kasupovič in g. Metod Grašič. Po začetnih ograjnih skicah se  nam je prijazno pridružil gospod Ivo Babič, ki je za ograjo potem prispeval deske, razrez in pomoč pri montaži. Spodnje nižje ograje se je s svojimi deskami  in montažo  lotil Milan Debeljak. Ograja je dobila tudi nova držala za zastave in tako ne bo več problemov z obešanjem. Čeprav smo se tistim, ki niso člani IO KD Tabor že zahvalili, bi se jim radi tudi ob tej priložnosti. Ostali, ki pa so člani, so z veseljem radi tudi take vrste prostovoljci. Naše vodilo je, da dobro delo dobro dene prostovoljcu in vsej skupnosti ki ji pripada. Drug razlog, ki šteje, pa je polepšanje našega Tabora, ki je lokacija, ki nam vsem veliko pomeni. Škoda je le, da smo brez moči na drugih delih naše vasi, ko le nemočno lahko opazujemo propadanje zgradb, ki bi bile vredne obnove. Z ustanovitvijo Komisije  za lepše Podbrezje smo le opozorili na problem, pri katerem se glavne zavore kažejo v lastniških razmerjih.

Ko smo za ograjo prvič postavili Taborsko Urško, je bilo zadovoljstvo popolno, saj taka kot je zdaj, polepša celotno veduto.

Tudi kalvarija na Taboru je kar kričala po tretji prenovi, saj je bila zadnja pred 10 leti opravljena s slabšimi materiali. Zato so se tokrat naši slikarji prelevili v prave restavratorje in si zagotovili tudi ustrezne materiale, premaze in barve. A najbolj zahtevno in zamudno je bilo čiščenje obstoječih nanosov in nadomeščanje propadajočih delov. Zahtevalo je naravnost kirurško natančnost. Verjetno okoli 250 let stare korpuse iz hrastovega lesa so prepeljali v delavnico Barbare Pogačnik , kjer sta se ji pri delu pridružila Ronka Kozjek in Zdravko Purgar, ki je za tako naravnost kiparsko delo imel največ izkušen in najmanj časa. Ugotovili so, da je bil kipar, ki je izdelal kipe, zelo dober mojster in s temeljitim čiščenjem so želeli pokazati lepe poteze prvotnega oblikovanja. Postali so ekipa, ki ni obupala, celo nasprotno, za cilj so si zadali datum, ki je bil določen za občinski praznik. Zato so hiteli in nabralo se je okoli 300 ur trdega dela, ki pa je bilo poplačano, ko so korpuse namestili nazaj na svoje mesto, nazaj na Tabor, kjer so že toliko let del križevega pota, tako značilnega za čudovito sakralno arhitekturo našega grička, ki Podbrezjam daje posebno podobo. Morda se premalo zavedamo, kaj vse imamo zbranega na tako majhnem prostoru. Z zadovoljstvom smo ugotovili, da je za celotno prenovo vse te prelepe arhitekture manjkala le še prenova kalvarije in zdaj je narejeno tudi to. Kar pa  pri tem  ni nepomembno pa je dejstvo, da z lastnimi močmi in stroški, ki jih je lahko poravnalo naše društvo. Zato dolgujemo posebno zahvalo tričlanski ekipi, ki so jo sestavljali Barbara, Ronka in Zdravko. Brez njihove pripravljenosti, da se dela lotijo, bi kipi propadali še naprej, saj visokih denarnih sredstev za prenovo pri ustreznih službah nikakor ne bi mogli zagotoviti.

Prenovljena kalvarija je bila blagoslovljena v času misijona, v sredo, 11. novembra 2015 . Blagoslov v juniju obnovljene kalvarije na Taboru je skupaj z domačim župnikom podelil misijonar g. Jože Hauptman pred večerno sv. mašo v sklopu misijona z naslovom LUČ VERE. Naš CMeP zbor pod vodstvom Janka Kozjeka je slovesnost pred razsvetljeno kalvarijo zaokrožil s pesmimi pod taborsko lipo, ki je nudila prav poseben nočni ambient.

Povej naprej... Share on Facebook
Facebook
Tweet about this on Twitter
Twitter
Email this to someone
email