Bogato obložene in okrašene mize so čakale na povabljence. Pecivo so napekle pridne gospodinje, že dopoldne pa smo pripravili raznovrstne kanapeje. Všeč nam je bila dvorana, tako ozaljšana in z nami je šel občutek, da bomo nekoga lahko osrečili in storili dobro delo.

Po zahvalni sv. maši za vse dobro, ob 15. uri, se je namreč v Kulturnem domu nadaljevalo srečanje s kulturnim programom ob pogrnjenih mizah. Ker se v oktobru zaključuje mesec medgeneracijskega sodelovanja, smo se odločili, da ta model prenesemo v naš kviz o desetih znamenitih Podbrežanih tako, da bo šest mladih prišepetovalcev, ki so si znanje nabrali pred mesecem dni,  pomagalo starejšim. Temo je obetalo že vabilo, saj je bilo na njem 10 portretov po zaporedju letnic rojstev naših vrlih sovaščanov. V vabilu smo obljubljali tudi glasbo in ime glasbene skupine prihranili za presenečenje. Res je Tamburaška veteranska skupina Bisernice presenetila, ko je z glasbo vstopila v dvorano in že takoj ogrela dlani. Obiskovalce v dvorani so v obeh nastopih z lahkoto pripravil do tega, da smo z njimi zapeli venček narodnih ali pomagali z ritmičnim ploskanjem in celo vriskanjem. Članica Veteranske tamburaške skupine Bisernice, gospa Lidija Lavtar, je vsebinsko povezala program glasbenih gostov.

Po pozdravu in nekaj uvodnih besedah smo  prepustili dogajanje našim mladim, ki so se morali še odločiti, kateremu omizju starejših bodo v pomoč. Krmilo kviza na temo znamenitih Podbrežanov je prevzel Luka Perne in mimogrede omenil, da je lepo biti Podbrežan. V soglasju s tekmovalci je določil rdeče in modro omizje, mladi pomočniki pa so si med tem že izbrali sedeže, da so bili bliže tistemu, ki je v skupini tudi odgovarjal na zastavljena vprašanja. Sodelovanje naših mladih, ki so se na taborskih dnevih spopadli s težkimi vprašanji, se je v sodelovanju s starejšimi izkazalo za uspešno in odlično. Nina, Maj in Mark so bili prišepetovalci našim starejšim modrega omizja. Jan, Gal in Štefan, ki je vmes na svojo harmoniko zaigral še dve skladbi,  pa so pomagali rdečemu omizju, ki so čisto pri zadnjem vprašanju še upali na zmago. A modro omizje je še v časovnem roku našlo pravi odločilni odgovor in rezultat je bil neodločen, veselje pa veliko in zasluženo, kajti tako odličnega znanja res nismo pričakovali. Kasneje smo izvedeli, da sta se obe generaciji tekmovalcev pripravljali.  Želeli so pokazati, da poznajo svoje rojake in so seveda ponosni nanje. Drobna darilca so na koncu razveselila naše male prišepetovalce, saj je  vsak dobil v posebne slaščice obdanega pletenega mucka, ki jih izdeluje Anica Perne.

Vabila sta osebno na domove znosila Milena Vovko in Stane Mihelič. Naslove za nad 100 povabljenih pa je vedela Anica Mihelič, ki spremlja naše ostarele tudi v domovih za starejše. Enega starejših vaščanov ji je uspelo pripeljati celo iz Doma starejših občanov Naklo.

Strežbo obema omizjema so ves večer nudile Jana Aljančič, Marija Mubi Štaut, Barbara Pogačnik, Alenka Fister in Vigica Randjelovič. Zadovoljni, da so se spet lahko družili, pklepetali, celo tekmovali in se naužili lepe glasbe, so naši povabljenci odhajali domov z namiznimi šopki in škatlami, v katerih je bilo še  nekaj sladkega za naslednji dan. Ja, domača slaščica paše mlajšim in starejšim in  ta večer so bili v povprečju veliko mlajši, kajti šest najstnikov pošteno zbije povprečje.  Pa ne samo to, vsi skupaj smo pozabili, da je zunaj slabo, pusto in turobno  vreme, kajti v dvorani je sijalo sonce pozitivne energije.

Zapisala Daca Perne

 

Foto:  Joanna Perne in Joc Perne

Povej naprej... Share on Facebook
Facebook
Tweet about this on Twitter
Twitter
Email this to someone
email