Vabilu na 16. srečanje starejših Podbrežanov, bolnih in invalidov, se je letos odzvalo presenetljivo veliko povabljenih. Na zahvalno nedeljo, 8. novembra 2015 se je ob 16h dvorana začela polniti ob zvokih harmonike iz katere je kar tri pesmi izvabil najmlajši Andraž Aljančič. Naši gosti, ki smo jim vabila raznosili osebno na dom ali v Dom za starejše občane, so posedli za ponovno bogato obložene mize. Navdušeni so prisluhnili našim trem mladim fantom od katerih sta se dva dobro razumela s harmoniko tretji pa s saksofonom. Najbolj sta jim dlani ogrela Zaž Hozjan in Štefan Grašič, ki sta Golico naštudirala prav za to priložnost in potem zaigrala posebej še vsak po eno skladbo. Po glasbenem delu programa je bil čas za zabavni skeč in res je izvabil salve smeha. V glavni vlogi obsojenega Janeza Kocjana je bil Milan Debeljak, ki je skeč po stari predlogi, ki so jo uporabljali na porokah, tudi prepesnil. V vlogi sodnika se je odlično znašel Stane Mihelič, policaja Ivan Vidmar, v vlogi pojočih prič pa Anica Mihelič in Cilka Vidmar. Ves dialog se je seveda odvijal v sodnikovih simpatičnih rimah na temo zapletov zaradi Janezovega izmikanja dolžnosti do dekleta in hčerke. Vsakič pa so sledili Kocjanovi odgovori v znanih ljudskih pesmih ob spremljavi kitare. Tudi priči sta svoj pogled predstavili skozi pesem. Policaj je bil sicer redkobeseden a je zato jasneje spregovorila njegova mimika in veriga, na kateri je imel privezano nogo obdolženca. No, na koncu je Janez Kocjan le spoznal, da se odgovornosti ne bo mogel več izmikati in strah ga je bilo dolgega zapora, ki bi mu sledil, če se ne bi odločil za poroko z Ančico in obljubil skrbeti za svojo hčerko. Za ilustracijo je tule odlomek:

Sodnik:-v začetku:
Krivica stara je pretkanka,
zato se bojmo zaostanka,
saj zoper Janeza Kocjána
ni moč čakati do zarana,
in torej prosim, pohitite,
obtoženca nam privedite,
naj lump obsojen bo takoj,
če je mogoče, že nocoj.

Sodnik:-na koncu:
Poroko svétujem, če smem!
Ste kdaj razmišljali o tem?

Janez Kocjan:
SSSSSSem.

Sodnik:
Dekle si vas želi v objem.

Z nami sta bila dva para, ki sta nedavno nazaj plesala pri FS DU Naklo. Tokrat jih je na plesišče zvabila Štefanova harmonika. Škoda, ker s plesom niso začeli že prej, bi se morda pridružil še kdo. Vemo za drugo leto, ko se bomo spet srečali na tak način z drugim kulturnim programom in isto željo, da bi nam bilo vsem lepo ob druženju pri pogrnjenih mizah z nekom, ki ga sicer med letom ne srečamo. Dva gosta sta prišla na vozičkih in bili smo ju še posebej veseli. Z zanimivo mislijo se je poslovil eden od povabljenih, ko je povedal, da po tako lepi letini, kot je bila letošnja, paše tudi tako uspešno in zabavno srečanje. Nekateri so razmišljali še naprej in si ob slovesu z dvorane voščili doživete praznike z besedami, naj staro leto živi od lepih spominov,  novo, ki po tiho že prihaja pa od lepih pričakovanj.

Povej naprej... Share on Facebook
Facebook
Tweet about this on Twitter
Twitter
Email this to someone
email