Teme

Občina Naklo Podbrezjam koplje grob

V nedotaknjene podbreške gozdove Občina Naklo tišči 19,3 ha industrije! Površina, ki se je ne bi sramovalo mesto, je naravnost glomazna. To je več kot znašajo površine stanovanjskih parcel v vseh Podbrezjah, če vzamemo, da je povprečna parcela velika 500 m² in ima Podbrezje 250 hiš.

Upravljavski odbor Kulturnega doma Podbrezje, ki ga sestavljajo Milan Debeljak, Jakob Korenčan, Stane Mihelič in predsednik Anton Peternel, JE PREPREČIL novinarsko konferenco v Kulturnem domu Podbrezje. Sprejeli so nas v Kulturnem domu Ljubno v sosednji občini, kjer je bila novinarska konferenca v petek, 21. novembra 2008, ob 11h.

Občina Naklo se obnaša, kot da je lastnica poplavnega območja v Gobovcah. Ob prodaji bi ji navrglo kar 1,5 milijona evrov.

Župan Štular je v preteklosti na vprašanja, kakšni so načrti Občine Naklo glede selitve celotnega Cestnega podjetja Kranj, odgovarjal, naj pač vprašamo Cestno podjetje Kranj. Glede načrtov industrijske cone in odlagališča odpadkov oz. mehansko biološkega obrata MBO so bili odgovori medli in nedoločni. Župan Štular je dajal občutek, kot da ne ve točno, kaj se v njegovi občini dogaja. Zanimivo stanje duha. Če ne ve, mu bomo pa povedali, kaj se dogaja v Podbrezjah.

Ministrstvo za okolje in prostor naklanskim načrtom pokazalo RDEČO LUČ!
1,5 milijona evrov splavalo po Savi
Tam, kjer naj bi pred leti v Gobovcah (nasproti naselja čez cesto) na poplavnem območju Save zraslo gostišče Joštov Hram, hoče Občina Naklo 1,5 ha veliko zemljišče nameniti stanovanjski gradnji, kar je v nasprotju z zakonodajo. Prebivalci Gobovc so se v Združenju Sava G takoj uprli naklanskim načrtom. Dokazali so jim, da nimajo prav! Ministrstvo za okolje in prostor MOP je Občini Naklo poslalo dva obremenjujoča dopisa, zadnjega 14. novembra 2008, v katerem Občino Naklo poziva, naj takoj preneha z vsemi aktivnostmi in jih o tem obvesti v roku 8 dni, sicer bodo proti Občini Naklo sprožili USTAVNI SPOR (celotno pismo si preberite spodaj).
Poglejmo ozadje. Lastništvo nad zemljiščem je skrajno sporno, vsekakor se Občina Naklo ne more obnašati kot lastnica in torej zemljišča, ki bi ji navrglo 1,5 milijona evrov, NE MORE PRODATI. Tako veliko površino bi pa lahko odkupil samo en kupec! Kateri kupec pa lahko zlahka plača 1,5 milijona evrov, prepuščamo vaši domišljiji. S tem denarjem, ki je zdaj dobesedno splaval po Savi, bi naklanska občina od podbreških lastnikov zemljišč kupila 9,3 ha zemlje za industrijsko cono in MBO v severozahodnem predelu podbreških gozdov, ostanek pa najverjetneje namenila predčasnemu odplačilu dolga in kakšni pomembni investiciji v Naklem.

Predvidena industrializacija Podbrezij na skoraj 20 hektarih.
(Grafika večje resolucije)

Občina Naklo Podbrezjam koplje grob
Občina je pri Domplanu naročila izdelavo Občinskega prostorskega plana OPN, v katerem so glavni igralec industrializacije Podbrezje. Župan Štular to razume kot razvoj Podbrezij, naše mnenje je njegovemu seveda diametralno nasprotno. Na treh lokacijah, pri rondoju, ob vzdrževalni bazi za avtocesto in v Gači, naklanski oblastniki načrtujejo 19,3 ha veliko industrializacijo podbreških gozdov. Od 13. oktobra 2008 do 11. novembra 2008 je bil na javni razgrnitvi na ogled OPN Občine Naklo. Nanj je bilo podanih vrsto pripomb. Kranjski Zavod za naravo je za vse omenjene lokacije predlagal, naj Občina Naklo najde drugo že degradirano območje.

Svoje pripombe je podalo tudi Gorenjsko ekološko društvo GED, pri čemer smo izpostavili, da bi predvidena industrializacija v temeljih uničila podeželsko naravo Podbrezij. Iz vasi bi se spremenili v brezoblično gmoto industrije, ki ji je vas le nadležna kulisa. V Podbrezjah nočemo doživeti enake usode, kot jo je doživelo Naklo kot kranjska periferija. Preprosto nočemo postati naklanska periferija, v katero bi spravili vso najbolj umazano industrijo, ki za Naklo ni dovolj dobra, za Podbrezje pa očitno je. Predsednik Zveze ekoloških gibanj Slovenije ZEGS Karel Lipič je na novinarski konferenci, ki smo jo imeli v petek, 21. novembra 2008, ob 11h v  Ljubnem še enkrat poudaril, da župan Štular z vztrajanjem z lokacijo za MBO tudi v naklanski občini, krši dogovor CERO o lokaciji na Polici. Poleg tega je jasno povedal, da je kakršnakoli industrializacija ali pozidava nedotaknjenih podbreških gozdov popolnoma nedopustna. Lipič je še pojasnil, da je Podobnikova vladavina na MOP povzročila erozijo razprodaje zemljišč brez primere.

Posnetek je iz leta 2007, sedanje stanje je še grozljivejše, sedanji kup peska že presega oba silosa v ozadju.

Posnetek Betonarne, ki je vsak dan večja.

Cestno podjetje Kranj je trenutno največja grožnja
CP Kranj namerava v roku 10-ih let celotno podjetje skupaj z upravo preseliti na 10 ha veliko površino okoli Gače, kjer sta zdaj separacija in betonarna. Če hodite na sprehod v podbreške gozdove, lahko opazite, da se področje praktično vsak dan vztrajno širi. Tam se načrti že realizirajo, kljub opozorilom Zavoda za gozdove, Zavoda za varstvo narave in inšpekcijskih služb. CP Kranj se ne ozira na to, da ga na JZ omejuje obrežje Lešnice zaščiteno z Naturo 2000, na SV pa rastišče 27 zaščitenih avtohtonih tis. Po podatkih gozdarjev so dve tisi celo že posekali. Seveda za to ne bodo odgovarjali. Seveda je tudi popolnoma jasno, da tako veliko podjetje ali karkoli drugega na takem območju nima kaj iskati.

Posnetek betonarne CP Kranj in njeno neposredno uničevanje naravnih vrednot. (Grafika večje resolucije)

Gozdovi ščitijo vso vas
Na novinarski konferenci je predstavnik LD Dobrča Bogdan Ambrožič iz Ljubnega povedal, da se posegi v prostor že poznajo na divjadi. Naj spomnimo, da so lovci večkrat opozarjali, da severozahodni podbreški gozdovi še posebej področje Lešnice predstavljajo edini naravni prehod v tem delu Gorenjske med Jelovico in Karavankami. Z gradnjo avtoceste in njene spremljajoče infrastrukture ter nenadzorovanim širjenjem separacije in betonarne v Gači, prav na najožjem grlu tega prehoda!, so posledice pri divjadi že alarmantne. Kot je povedal lovec Ambrožič, se je prehod skorajda že popolnoma prekinil. Ob tem naj mimogrede pripomnimo, da je lovec tudi direktor CP Kranj Branko Žiberna, ki mu je torej pereča problematika zagotovo poznana. Pa ne lovec kar tako, je član upravnega odbora Lovske zveze Slovenije LZS. Tako pomemben funkcionar LZS, pa vseeno predlaga za divjad škodljive posega v gozd. Severozahodni podbreški gozd pa predstavlja tudi branik pred vetrovi savske doline, ki so vsako leto močnejši, med drugim tudi zaradi podnebnih sprememb. Vetrovi se zaletijo v nabrežje Lešnice, gozd ob njem pa jih umiri, če tega gozda ne bo več, bo veter pustošil v vasi. Razširitev avtoceste in vzdrževalna baza ob avtocesti sta že ustvarili vetrni koridor, ki celo okrepi moč vetra, kar že močno občutijo Na klancu (najsevernejši zaselek Podbrezij). Gozd je eden redkih ohranjenih habitatov. Župan Štular je vendarle kmet, ki ve, da so tako kot polja tudi gozdovi neprecenljive vrednosti, njihovo uničenje se ne da in ne sme upravičiti z ničemer. Pri tem naj še enkrat več poudarimo, da so prav gozdovi naša pljuča.

Pogled na Gačo iz Ljubnega, separacija in betonarna že zdaj divjadi onemogočata prehod.

Za konec
Če bo Občini Naklo uspelo realizirati ta popolnoma zgrešeni projekt, se od lepih Podbrezij lahko poslovimo. Spremembe, ki jih bodo prinesli njihovi brezobzirni, pravno in moralno skrajno sporni posegi v podbreški prostor, so v resnici onstran predstavljivega. Niti sanja se nam ne, kako korenito se bo vse spremenilo. Tipično podeželska krajina bo nepreklicno uničena. Nekaj, kar nam je uspelo ohranjati skozi stoletja, bo z zamahom tuje roke izbrisano.

O tej temi lahko mnenja bralcev preberete na forumu in napišite kaj si vi mislite o tem!!! > Forum