V nedeljo, 5. februarja 2012 je bila ob 16h pod lipama in ob 17.30 v Kulturnem domu osrednja občinska prireditev ob kulturnem prazniku.
Pod vsako lipo se je kljub mrazu zbralo okrog 40 ljudi. Na Taboru nas je bralo 18 (Nataša, Maruša, Kristina, Cvetka, Petra, Mojca, Daca, Joc, Tilen, Erazem, Milan, Miha, Jernej, Jaka – g. Sivec, go. Sajovic, go.?, Grega), 14 uradnih bralcev je povezal Natašin scenarij o Prešernovi korespondenci in 4 poslušalci iz publike so izbrali svoje lastne pesmi. Z nami je bil gost Ivan Sivec. Na Taboru je bil Prešeren-Jernej, ki je delil fige, Lidija pa tople napitke. V Dolenji vasi je bil Prešeren Tone, ki se je lahko pogrel ob «lesenem štedilniku«, in toplem čaju z Zdenkinih rok. Prostor pod lipo pa je krasila slika Vrbe, ki jo je naslikal Zdravko. Po Stanetovem scenariju, ki se je spomnil tudi Mimi Malenšek ob 93. rojstnem dnevu pa so Prešernovo poezijo brali Stane, Marta, Milenka, Lavra, Teo in Tone. Pod obema lipama smo poslušali pesmi ne le v slovenščini, ampak tudi v angleškem, nemškem, španskem in italijanskem jeziku in rekli, drugo leto beremo in spet poslušamo Prešerna pod milim nebom.
V Kulturnem domu so otroci pod vodstvom Marka Kavčiča začeli s himno in nadaljevali s pesmicama, ki so ju pospremili s tolkali. Opazen je bil Mojčin uvodni govor, s pozdravom vsem številnim zbranim gostom vključno z ravnateljem in g. županom, ki je bil v svojem govoru kratek in jedrnat. Povezovalca Klavdija in Tilen sta po scenariju učiteljic Tanje Kokalj in Mateje Jarc samozavestno vodila recitatorje. To so bili Teja, Hana, David, Nika, Tina, Sara, Juš in Anita, vsi otroci PŠ Podbrezje, ki so bili naravnost odlični. Osrednji gost magister etnoloških znanosti, pisatelj, publicist in popotnik gospod Ivan Sivec pa je pritegnil pozornost s svojim pozitivnim in predvsem drugačnim pogledom na Prešerna. Izvedeli smo, kako dober študent, uspešen in discipliniran odvetnik s preko 800 dobljenimi tožbami in le dvema izgubljenima, hkrati pa v sebi negotov a dobrega srca za zatirane, je bil naš poet. Tudi Julija je njegove pesmi zelo dobro poznala, jih prebirala in ga cenila kot pesnika. Korekcijo smo napravili v poznavanju njegovega odnosa s Kopitarjem (že na Taboru) in predvsem spoznali, da se ga po krivici držijo nekatere slabšalne nalepke, ki nekako nepreverjene ostajajo med nami še iz šolskih klopi. Vsi pa ga k sreči že dolgo prepoznavamo, kot pravega domoljuba, ki nam ima danes še prav posebej veliko povedati. V pogovoru z izpraševalcem J. Pernetom je g. Sivec razkril pomembne in vznemirljive podatke o Karantaniji (kralju Arnulfu, slovenskega rodu po materi, kralju Samu in kneginji Emi, ki se je zavzemala za slovenski jezik) in na koncu s »skritim gostom« Vojkom Frelihom navdušil še z anekdotami s poti po Aljaski. Vmes smo poslušali še Bodeče neže, ki so požele topel aplavz za nežne ljudske pesmi in obetavnega mladega pianista Jureta Kavčiča. Nastopajočim smo poklonili knjige s posvetili in šopke. Bili smo sicer nekoliko daljši, a po mnenju mnogih je občinska slovesnost uspela nad pričakovanji in zanimivo je bilo mnenje poslušalca, ko je rekel: «Pravi greh je prezgodaj spustiti iz rok takega gosta, ki ima toliko novega, izvirnega in pozitivnega povedati.« Lahko bi rekli, da smo bili Prešernovi, saj je ta dan v Podbrezjah Prešerna interpretiralo 32 recitatorjev in tako smo poslušali tudi vsaj toliko njegovih pesmi. Za cvetlični dekor sta poskrbeli Katja in Mojca Gomzi, ki sta ustvarili prave umetnine. Prav tako je družina Tišlr vse sladokusce s slanimi in sladkimi dobrotami prijetno razvajala ob druženju na koncu. Posebej se je prileglo kuhano vino in čaj pod obema lipama, pa tudi v Kulturnem domu. Prav prijeten klepet se je razvil in z nekaterimi gosti, med katerimi je bil tudi g. župan in predsednica komisije za kulturo smo se poslovili šele ob 21.30. Tako smo nekateri v KUD-u imeli pravi kulturni maraton, ki je trajal celih 6 ur, pa se tega sploh nismo zavedali zaradi pestrosti dogajanja, ki tokrat ni občutilo težav v slovenski kulturi nasploh.
Nedavni komentarji