Oblaki so nosili težo, ki je nežno pršila po naši deželi in v stisko spravljala bralce Prešernove poezije. Ali bodo potrebni dežniki? Verjetno, saj so lipe še gole in svečan ne skopari s snegom, dežjem, mrzlimi vetrovi, ki zapihajo in zmrazijo do kosti. Tudi takrat, ko se je poslavljal Prešernov France, z Vrbe doma, je bilo najbrž tako. Tudi njega je zazeblo, poslednjič v življenju, ko so misli zaplavale, se širile in utonile v valovih vesoljnega prostranstva. Utrujeno telo si je zaželelo spanja in njegov briljantni pesniški um miru in večnega počitka.

Zadnja leta se spominu našega poeta poklonimo z branjem njegove poezije  ob njegovih spomenikih, pod milim nebom na ulici, ali na njegovem domu v Vrbi. Po slovenskih šolah se prebirajo njegove pesmi, po dvoranah odmevajo njegove pesmi, ki jih prepevajo pevski zbori,  iz grl pevcev solistov zadoni Kam, Mornar, Zapuščena, Nezakonska mati in še mnoge druge.

Dolenja-vas-600

V nedeljo, 7. februarja 2016 je bil Prešeren dan pod lipo v Dolenji vasi

V Podbrezjah se na ta dan praznika, saj to je naš državni praznik, zberemo na dveh koncih vasi: Južni del Podbrezij pod lipo v Dolenji vasi in severni del pod lipo na Taboru. V čas in prostor zadoni sedma kitica Zdravljice, slovenska himna. Žebranje med ljudmi utihne. Na njihovih obrazih se pojavi nekaj slovesnega, spoštljivega, skoraj svetega. Letos sta se glasova izvajalcev himne izpod taborske lipe in izpod lipe v Dolenji vasi slišala daleč naokoli. Čisti, angelski sopran je pobožal polja in pokrajino pod Taborsko cerkvijo, čez gozdiček poletel proti njivam in hišam, se srečal z žametnim baritonom nad Dolenjo vasjo, se objel v poetovi pesmi in utonil v daljavi. V Podbrezjah imamo res veselje in srečo, da se vedno najde kdo, ki je pripravljen priti k nam in sooblikovati naša kulturna hotenja in žlahtnost slovenske besede, pesmi in to podarjati tudi drugim. Na naših prireditvah in srečanjih se vaščanov nikoli »ne tare«, kot bi rekli po domače. Ampak tisti ki pridejo, nikoli ne odhajajo praznih rok. Vem, so mi povedali. Nastopajoči, skupaj z njimi, soustvarjamo trenutke v katerih besede naših poetov najdejo pot do njihovega srca. In to je namen umetniškega ustvarjanja in odgovornost nas, ki ga posredujemo poslušalcem.

Na taboru smo brali Prešernove Gazele, v Dolenji vasi Sonetni venec ob klavirski izvedbi Sonetnega venca slovenskega skladatelja Vitja Avsca.  Rdeča nit v tej poetiki je ljubezen, čustvo do domovine in ženske.

»Lepo je govoriti o ljubezni, kadar je srečna, cvetoča, pravkar rojena, sramežljiva ali neustrašna, kadar je stalna in trdna, mogočna in neuničljiva. Zgodi se, da hrepeni, joče, da vse hoče, tudi česar ne more dobiti. Je ljubezen do moškega, do ženske, otroka, domovine, narave, kulture. Je ljubezen do lepega. Dr. France Prešeren je svoj pesniški dar uporabljal zato, da je slavo pel rodni zemlji, da je slovenskemu narodu povedal, da sme zahtevati in upati, da bo enkrat združen in enakovreden ostalim narodom in sam svoj gospodar. Zavzet je bil za dobro lastnega naroda. Ljubil je slovensko besedo, ki jo je znal tako mojstrsko preliti v rime. V ljubezenskih pesmih pa je  pogosto izražal razočaranje nad ljubeznijo, kot srečo ob izpolnjeni združitvi s svoj Julijo. Njegovo pesniško srce je bilo z neverjetno silovitostjo, iskrenostjo in globino izpovedne pesmi.«

Dan se je nagibal v večer. Poezije so se zapirale, pesmi so še vedno, kot lepi trenutki lebdele okoli nas. Kdor je želel in hotel jih je vzel s seboj in grele ga bodo do prihodnjega svečana, pa čeprav pod dežniki ali prijazno streho, ki nam je bila letos namenjena v Dolenji vasi, kjer so nas sprejeli in pogostili, kot znajo samo prijazni in dobri ljudje.

Zapisala: Milenka Jekovec

 

Na Taboru pod lipo so brali: (pela je Mateja Praprotnik Blumauer)

mladi: Gaja Dobravec, Sara Kavčič, Živa Rakovec, Ema Grašič, Peter Grašič, Grega Aljančič, Teja Jerala, Tina Jeglič, Štefan Grašič, Jan Šprajc.

odrasli: Nataša Kne, Uroš Valant, Jernej Jeglič, Milena Jeglič, Milan Debeljak, Monika Lampič, Darko Đurič, Jasna Mali, Joc Perne, Daca Perne, Tone Potočnik.

V Dolenji vasi pod lipo so brali: (glasba in petje Matevž Jekovec)

Milenka Jekovec, Matevž Jekovec, Nika Drinovec, Nina Drinovec, Maj Tavčar, Gal Mihelič, Stane Mihelič, Tone Strlič, Aneja Gros, Anže Skodlar, Marta Frantar, Lucija Bačič, Tibor Brvar in Teo Kramar.

 

Fotografije: Tine Jekovec, Tina Jeglič in Joc Perne

Povej naprej... Share on Facebook
Facebook
Tweet about this on Twitter
Twitter
Email this to someone
email