8.12.2012 ob 19h v Kulturnem domu v Podbrezjah.
Avtor dogodka, Stane Mihelič, je za osnovo pripravil šest slik po katastru z leta 1867 in zapise po pripovedovanju sedanjih starejših Podbrežanov: Minke Jeglič- Matijevčeve, Joža Skodlar-Čudra, Angelce Petrovčič-Maševke, Anice Perne- Gofnarjeve, Ivanke Puzin-Gofnarjeve in Strlič Francke. Etnolog dr. Marko Snoj in slavistka dr. Jožica Škofic pa sta posredovala svoje znanje po el. pošti, ker se dogodka nista mogla udeležiti. Vedenje sedanjih starejših Podbrežanov, ki pomnijo, da so naši predniki poti, klance, gozdove, njive, pašnike in travnike poimenovali, da so natančno vedeli, kam gredo, od kod so prišli in kje so, smo tako lahko preverjali na velikem platnu s sodobno tehnologijo, ki sliko lahko poveča. Obiskovalci smo se z Milanovo pomočjo tako lahko sprehodili po zares starih ledinskih imenih stare karte, naših treh klancev, ki še vedno živijo, kar se je pokazalo po odzivu publike. Torej po nekaj manj kot 150 letih smo preverjali zapise, ki jih je za naš kraj, takrat imenovan Birkendorf, narisal in zapisal takratni zemljemerec 1. razreda Janez Pušek. Spet so zaživela imena: Nad Gačo, Snožet ( predel za seno in žetev), Pod Hrastjam (pod hrasti), Novine, Britof, Dolga Deva (dolga dela)…., ki jih nosijo predeli stisnjeni med Savo na zahodu in Tržiško Bistrico na vzhodu, ki mejijo na Ljubno in Zaloše, ter Duplje in Zvirče. Podoba Podbrezij se je v tem času močno spremenila, saj je bilo zgrajenih veliko novih hiš ( nekaj se jih spreminja v razvaline, v preteklosti sta jih vzela dva požara), pod vasjo poteka že druga trasa avtoceste, na njivah so se zamenjale poljščine in kraj živi v sedanjem času in prostoru. Pogled od zgoraj v zadnjih nekaj letih ponuja še posebej drugačno sliko. Pa vendar se prav zato trudimo ohranjati našo kulturno dediščino, jo vsaj zapisati, poslikati in se o njej pogovarjati.
Nedavni komentarji