Peter Žiwobski

Kipar in rezbar,
živel v drugi polovici 18 stoletja.

Pisalo se je leto 1772 in v Ljubljani se je pojavil mlad kipar in rezbar Poljak Peter Žiwobski. Ravno v tem letu so si takratne evropske velesile Avstrija, Rusija in Prusija, ki so jim vladali Marija Terezija, Katarina Velika in Friderik II., razdelile dele Poljske in jo tako poskušale oslabiti. Morda je bilo ravno to razlog, da je nadebudni mladenič iskal novih priložnosti v tedanji deželi Kranjski. Kiparski ceh se je zbal hude konkurence in dosegel, da so ga po dveh mesecih iz Ljubljane izgnali. Poljak je iskal delo in novo priložnost na Gorenjskem. Nekaj časa bil pomočnik v znani Vrbnikovi delavnici v Kranju, nato pa je dobil samostojno naročilo v Podbrezjah. Kako je Žiwobski prišel do tega naročila, ne vemo, vsekakor pa se je do takrat že uveljavil z nekaterimi odličnimi deli. V podbreški farni cerkvi naj bi izdelal tri nove oltarje. Ker je bil fant očitno praktičen, se je preselil kar v Podbrezje in sicer v Srednjo vas št.7.  Pri hiši se še danes reče »Pǝr Žagarjǝ«, saj je verjetno tam že bila neka mizarska ali kolarska delavnica, ki jo je prišlek najel. Lotil se je naročila, in v farni cerkvi svetega Jakoba so kmalu nastali trije prekrasni baročni oltarji s svetniki in vsem okrasjem. Kasnejše predelave in obnove jih niso bistveno prizadele, tako da so še danes temeljno delo kiparja Žiwobskega in tudi kvalitetni vrh baročnega kiparstva na Gorenjskem.

Kako velika je bila njegova delavnica v Srednji vasi in koliko pomočnikov je imel, ne vemo, glede na obseg del v Podbrezjah in sosednjih krajih pa lahko sklepamo, da je delavnico širil in bil pri naročilih tudi uspešen. Ni pa se zagnal le v delo, ampak si je v Podbrezjah tudi ustvaril družino. Januarja 1782 se je poročil s Frančiško Zaparin in kot izvemo iz podbreškega župnijskega arhiva, so se jima v naslednjih štirih letih rodili trije otroci. Po letu 1786 v podbreških arhivih o Petru Žiwobskem ni več zapisov. Kdaj in zakaj se je odselil iz Podbrezij, lahko le ugibamo. Vsekakor je s podbreško delavnico dal odločilen pečat gorenjskemu poznobaročnemu cerkvenemu kiparstvu.

Poleg vseh treh oltarjev v farni cerkvi sv. Jakoba starejšega v Podbrezjah, smo njegova dela našli še v naslednjih cerkvah: v Kropi, Kovorju, Cerkljah, Zg. Besnici, Bohinjski Beli, Tacnu, Stični, Sv. Mohorju nad Moravčami, Podšentjurju in celo na gradu Strmol.

Čeprav je pri nas živel zagotovo štiri leta, morda desetletje, kar ne vemo, je v tistem času (drugi polovici 18. stoletja) Podbrezje povzdignil v pomembno središče kiparske umetnosti in tu zapustil pomenljivo in dragoceno dediščino.

Mnogo več o našem kiparju je zapisanega v knjigi raziskovalca umetnostne zgodovine in avtorja knjige Kiparstvo poznega baroka na Gorenjskem dr. Blaža Resmana.

Leta 2015 smo mu posvetili Taborske dneve v okviru DEKD in izdali knjižico o njegovem ustvarjalnem opusu, v kateri so obsežni zapisi dr. Blaža Resmana in fotografije cerkva, ki jih je Žiwobski opremil.  V igri Znameniti Podbrežani se predstavijo leta 2018 je Petra Žiwobskega  v dveh predstavah prepričljivo oživel Luka Perne. Po skici Barbare Pogačnik je leto kasneje nastal tudi portret, ki ga je naslikala ista avtorica. Hkrati je bil podlaga pri študiji o nastanku kipa na ljubljanski univerzi  ALUO, s katero smo začeli sodelovanje v letu 2019, da bi kip lahko odkrili leto kasneje ob posebni priložnosti za občino Naklo. Na natečaju je med dvanajstimi kipi petih avtorjev zmagal kipar Denis Vučko.

 Kip je bil postavljen leta 2020, odkrila pa sta ga predsednica KD Tabor Daca Perne in Poljski veleposlanik Krzysztof Olendzki.  Kiparja Petra Žiwobskega smo predstavili že prejšnjima  poljskima veleposlanikoma pri nas in oba,  Marzena Ewa Krajewska (2015)in Pawel Czerwinski (2019) sta pokazali veliko zanimanje za umetnika, o katerem ne vemo veliko, veliko pa o njem govorijo njegova dela.

Besedilo in fotografije: Daca in Joc Perne