Več kot dva tisoč poklonjenih pletenih muckov
Volna je material, iz katere lahko izdelamo mehke igrače. Vedno znova nas lahko preseneti, ko uporabljamo njene različne debeline in prelivajoče barve niti. V navidezni preprostosti nas osupne, ko ji vsilimo svojo idejo po obliki. Na koncu pa se zavemo, da je ona preoblikovala nas.
Vse to je doživela in še doživlja Anica Perne, ki že več kot 25 let iz volne plete male mucke za veselje otrok, pa celo odraslih. Vse vedno pokloni, saj ji je največje plačilo, ko obdarovancu s tem na obraz pričara vesel in hvaležen nasmeh.
Tako so te male igračke že večkrat razveselile cele razrede v nekaj generacijah otrok podbreške osnovne šole. Poznajo jih tudi ljubenski otroci, pa otroci v vrtcu na Posavcu, v šoli v Naklem, Lipnici, Radovljici, pa v kranjskem in kamniškem koncu. Skratka, povsod tam, kamor so v vrtec in šolo hodili njeni vnuki, pravnuki, nečaki in njihovi otroci. Podbreški otroci ob kaki posebni priložnosti radi potrkajo na njena vrata in nikoli ne odidejo, ne da bi dobili v dar vsaj enega mucka. Nadvse se jih razveseli tudi osebje različnih bolnišnic in zdravstvenih domov in domov za starejše, saj v njihov resni svet prinesejo otroško veselje. Otroka v sebi pa po malem nosimo prav vsi.
V šolo v Ljubnem je Anica Perne pred leti odšla pokazat otrokom postopek izdelave te volnene živalce. Seveda je doma že vse napol pripravila, torej odšla med otroke s polizdelki v različnih barvah. Pokazala jim je, kako se najprej naplete za vsak izdelek po tri različne kvadrate, kako se nato vse zašije skupaj in potem napolni s polnilom. Čisto na koncu mora seveda mucek dobiti oči, brke in pentljico okoli vratu. Posebno veselje je bilo opazovati vnemo še malih okornih rokic, ki so z njeno pomočjo izdelale svojega mucka in ga ponosno odnesle domov. Spoznali so, da se za izdelavo enega mucka res porabita dve celi uri, pa še izurjen moraš biti za to.
Čeprav Anica Perne že nekaj let zapored tarna, da jo spet boli prstanec na desni roki, ki najbolj trpi ob skoraj vseh treh postopkih izdelave, ne odneha. Natančneje odneha morda le za en dan, ko intenzivneje masira prst na roki, ki je že starejša od petinosemdeset let. Ko bolečina popusti, že spet plete, med tem ko spotoma gleda svoje priljubljene TV nadaljevanke. Če ji zmanjka volne, se pojavi druga skrb, kako hitro bo dobila novo. V teh letih smo domači že kar malo navajeni, da ji jo od nekje že prinesemo in poskrbimo tudi za polnilo. Sicer pa tudi sama zelo rada stopi v trgovino z volno v Kranju, kjer jo prodajalka že kar dobro pozna, kar se kaže, ko po volno včasih odide njena sestra Ivanka. Zadošča, da le reče volno za mucke, pa že dobi prave barve in debeline. Ja, barve so seveda pomembne, saj je okus otrok nadvse različen. Včasih pripoveduje, da mala deklica izbere črnega mucka, med tem ko jo preseneti tudi kakšen fant, ko izbere roza ali vijoličnega. Seveda ima zato na svojem posebnem pletenem pladnju vedno precej mavrično izbiro muckov, ki morajo biti na zalogi. Kadar gre Anica na kak izlet, jih dobijo sopotniki v avtobusu, če gre v toplice, jih dobijo strežniki. Ko sva se pogovarjali o tem, kako bi bilo, če bi jih vsi naenkrat prinesli na kup, sva ugotovili, da imajo njene mucke že v vseh smereh Slovenije od Primorske do Prekmurja. Ko se je pred leti vključila v program dveh radijskih postaj, so jo poslušalci nekaj dni vztrajno klicali in na prošnjo je mucke pošiljala celo po pošti.
Njeno veselje pa ni samo pletenje, temveč tudi zbiranje svečk. V dveh omarah se že pošteno drenjajo, vseh oblik vonjev in velikosti. Nazadnje jih je naštela že čez tristo, pa še vedno prihajajo nove. Vsi že vemo, da ji prinesena svečka s kakih izletov in potovanj pomeni najboljše darilo.
V zadnjem času ji prst malo manj nagaja in njen pleten pladenj z mucki se spet polni. Res velja rek, kamen na kamen palača. Mislim, da ima vsaj polovico že oddanih. Nazadnje so ji prišli povedat, da sta bratec in sestrica zvečer sama sladko zaspala, ko sta k sebi stiskala vsak po dva mala mucka. Še pravljice nista rabila, sta si jo povedala kar sama. Seveda sta bila glavni osebi dva mala štirinožca, ki sta se najprej izgubila, nato pa srečno prišla nazaj in se stisnila pod odejico.
Zapisala Daca Perne
Nedavni komentarji