Kreativnost in domiselnost je vedno na preizkušnji, ko obema slikarskima skupinama Ronka Kozjek ponudi nove naslove narodnih pesmi. Verjetno kar nekaj časa vrta po glavi ustvarjalni nemir in šele potem prelije na platno potrebno interpretacijo. Tako so letos slikarji KD Dobrava Naklo in Društva likovnikov Cerklje upodobili kar 24 narodnih pesmi. V izhodišču je mišljeno, da bo nastalo po eno platno, a kaj, ko pesem nagovori več slikarjev in tako včasih nastanejo tudi po tri slike z istim naslovom.
Naši slikarji so si izbrali naslednje: Barbara Pogačnik ni mogla mimo pesmi Kaj ti je deklica in Res lepših fantov na svetu ni, Ronko Kozjek sta nagovorili posebni, manj znani pesmi: Priroda je spala in Vse rož ̍ce bom potrgala, Alojzija Murn je Zakaj spomini mi hitite prenesla v mogočno drevo, Dana Šemrov je natančno upodobila ajdovo žetev v pesmi Po Koroškem po Kranjskem že ajda zori, Metko Mauser sta nagovorili pesmi Slovenec sem in Čudež pod Golico, Matjaža Mauserja pa Pojdem na Štajersko, Franci Markovec se je spraševal v sliki Polje, kdo bo tebe ljubil in vedel, da je Na planin ̍cah luštno biti, Zdravko Purgar pa ni mogel mimo krajine v naslovih Bodi zdrava domovina in V dolinci prijetni je ljubi moj dom.
Če je razstavnega prostora dovolj, na posamezni prireditvi sodelujejo vsa slikarska dela. Pri nas pa smo se odločili, da tokrat gostujoči slikarji razstavijo le po eno sliko. Tako smo jih izbrali šestindvajset, naši glasbeniki in plesalci, ki so prišli iz petih občin, pa so izbirali med štiriindvajsetimi naslovi. V Preddvoru so doma Plamenke z zborovodkinjo Sonjo Puzin, iz Radovljice je harmonikar Luka Mlakar, iz Tržiča plesalci skupine Karavank in PS Špela, v Naklem pa domuje Planika, ki jo vodi Pavel Marčun. Ko dodamo še slikarje iz Cerkelj, nabor ustreza. Kar naporno je bilo usklajevati med toliko nastopajočimi in izbirati skladbe, ki bi jim ustrezale po najrazličnejših kriterijih. Pomagali smo si z zloženko, ki jo je pripravil Brane Lozar iz gostujoče skupine slikarjev in smo jo lahko na prireditvi ponudili obiskovalcem, kot poseben slikarsko- koncertni list. Za boljši ogled in pregled naslikanih del smo se odločili za projiciranje na platno, kar je bila letošnja novost in je zanjo poskrbel Joc Perne, saj nas je lanska prireditev naučila, da moramo poiskati način za boljšo predstavitev slik, ki so jih slikarji že prej razobesili na steno in stojala, ter posledično upoštevali ustrezen zorni kot za gledalce. Seveda brez dobro napisanega scenarija ne bi šlo. Ko smo pridobili predstavitvene podatke nastopajočih, je zanj poskrbela Nataša Kne Leben, ki je dogajanje povezovala skupaj z Urošem Valantom. Ni bilo lahko krmariti skozi vse podatke in naslove, od Škrjančka Dragice Markun prek Lipe Silve Česen vse do Golice Metke Mauser, kar je bilo predstavitveno zaporedje. A ko so prišli na oder izjemni pevci s pianistom, citrami, harmonika z dinamičnimi mladimi plesalci, so roke obiskovalcev kar same pomagale ritmu, ki je napolnil dvorano. Za zaključek smo prihranili Golico, ki so jo simpatično združili harmonikar in hip-hop plesalci.
S cvetom in knjigo o Taborski Urški, ki jo je ilustrirala naša Barbara smo se zahvalili vsem petim umetniškim skupinam, brez katerih večer ne bi bil tako zveneč in plešoč. Njih pa je še posebej razveselil stisk roke našega župana Marka Mravlje. Pogostitev je ponovno terjala kar nekaj truda in časa, saj smo jo pripravljali sami. A vredno se je bilo potrudit, saj je bila med drugim tudi izraz zahvale nastopajočim. Prireditev je z njimi postala nova. Drugačna je bila v Cerkljah, drugačna v Podbrezjah in bo drugačna v Naklem. Pred tremi leti rojena ideja Ronke Kozjek-Hieronime, da bi njeni slikarji risali narodno pesem, vsakič ponuja novo in drugačno podobo. Ja, prava ideja je vedno tisto prvo, potem pa je nekdo nekoč še rekel da je potrebna tudi »odeja« , kajti izpeljati je potrebno vso reč potem do konca. Ker se ideje rojevajo spet in spet, bomo morda drugo leto dodali še kakšno zvrst in se bo slišalo Narodne v sliki, pesmi, plesu, glasbi in besedi 2015. Na nek način je bila že tokratna prireditev vse to. Ponuja pa se resnična novost. Vam jo prišepnem? Tudi klekljati se da slike in ena se nam že ponuja! Torej drugo leto nasvidenje na prireditvi z daljšim naslovom. A že na letošnji je lahko vsak od nas našel košček zase in potešil umetniškega sladokusca v sebi. Prav zato na prireditev, tokratna je bil že tretja iz teka cikla, povabimo vedno nove goste. S takim pristopom raste umetniška svoboda in narodne pesmi se nekako na novo obarvajo, zazvenijo, ubesedijo.
Zapisala Daca Perne
Foto: Drago Puzin in Joc Perne
Nedavni komentarji