7.12.2012 ob 19h v Kulturnem domu v Podbrezjah.
Stična točka celotne prireditve so bile narodne pesmi, ki so jih pevci zapeli, likovniki pa že nekaj časa prej naslikali.
Slovenska narodna pesem je naša, slovenska pesem, izraz naroda, ki ohranja in goji kulturne značilnosti posameznih pokrajin. Narodne pesmi povezujejo mlade in stare, prikazujejo značilnosti takratnega časa, kulturne značilnosti regij in so znane vsem generacijam. Tako je prišlo do realizacije ideje, ki smo jo likovniki KD Dobrava Naklo, imeli že dalj časa. Želeli smo narodne pesmi naslikati in jih recitirati ali brati, kar pa se je po zaslugi KUD Tabor iz Podbrezij, razvilo v slike zapeti. Tako se je na podlagi sodelovanja obeh društev 7. decembra v Kulturnem domu Podbrezje rodila prireditev NARODNE V SLIKI IN PESMI 2012. Predstavlja združevanje različnih kulturnih smeri in tokrat sta to bili pevska in slikarska. Kasneje se morda pridruži še kakšna, s ciljem združevati različne ustvarjalne skupine v občini Naklo, v medobčinskih in še širših okvirih.
Likovniki so napravili dvanajst del. Deset slik na platno, eno sliko iz gline in lučko iz gline. Upodobitve, ki so jih ustvarili likovniki, so po tematiki predstavljale slovenske narodne pesmi. Od osemnajstih ponujenih so vsak svojo izbirali sami. Na oder, ki so ga krasili rdeči nageljni v družbi rožmarina in asparagusa, so slikarska dela prihajala po naslednjem vrstnem redu:
Razbita čaša – Tilka Purgar
Nocoj pa oh nocoj – Alojzija Murn
Bom pa zlezel na češnjo – Matjaž Mauser
Deklica ti si jokala – Metka Mauser
Moja lubca m je pošto posvava – Dana Šemrov
V mraku – Franci Markovec
Žabe – Hieronima (Ronka Kozjek) in Barbara Pogačnik
Čej so tiste stezice – Marinka Šuštar
Triglav- Zdravko Purgar
Pleničke je prala – Barbara Pogačnik
Ti puobč ja kna lumpej – Hieronima
Je upihnila luč – Tilka Purgar
Vsako od dvanajstih del sta na odrsko stojalo prinesla in potem na dvoranski pano odnesla devetošolca Klavdija in Tilen v prazničnih gorenjskih narodnih nošah. Posamezno sliko sta z besedo na oder pospremila Milan Debeljak in Stane Mihelič. Prvi z nekaj verzi iz naslovne pesmi in drugi s pogledom na umetniško delo in slikarja. Eno po eno sliko, da se še lepše predstavi, so s pesmijo opisali pevci Kranjskega okteta. Ko so izzvenele Žabe in ko je v solističnem delu zapel naš Tomaž Debeljak, ki je eden od članov okteta, se je navdušenje nad zapeto pesmijo čutilo še najbolj. Oktet je za začetek in konec še nekaj pesmi dodal in dodobra ogrel dlani vseh prisotnih. Slikarjem in dirigentu smo se zahvalili z rdečim nageljnom in jih povabili k skupni fotografiji. Z nami je bila tudi zadovoljna poslušalka in gledalka, častna članica gospa Lucija Šubic.
Polna dvorana obiskovalcev je bila odgovor na prisrčno povabilo, naj pridejo pogledat, kako likovnik vidi ljudsko pesem. A likovnice ne znajo le slikati, pač pa pripraviti tudi izvrstne slaščice. Skupaj s hladnimi nabodali smo same, članice obeh kulturnih društev, pripravile slastno pogostitev. Ob njej se je ponudila priložnost, da si v ožjem krogu še kaj lepega povemo. Priložnost smo dodobra izkoristili in bili mnenja, da so se tisti večer ujeli barve, zvoki in okusi, da bi pokazali, kako vrhunsko se narodno pesem lahko zapoje in jo nariše. Ujeli pa so se tudi člani dveh kulturnih društev in morda začrtali novo pot sodelovanja.
Nedavni komentarji