7.12.2012 ob 19h v Kulturnem domu v Podbrezjah.

Stična točka celotne prireditve so bile narodne pesmi, ki so jih pevci zapeli, likovniki pa že nekaj časa prej naslikali.

Slovenska narodna pesem je naša, slovenska pesem, izraz naroda, ki ohranja in goji kulturne značilnosti posameznih pokrajin. Narodne pesmi povezujejo mlade in stare,   prikazujejo značilnosti takratnega časa, kulturne značilnosti regij in so znane vsem generacijam.  Tako je prišlo do realizacije ideje, ki smo jo likovniki KD Dobrava  Naklo,  imeli že dalj časa. Želeli smo narodne  pesmi naslikati in jih recitirati ali brati, kar pa se je po zaslugi KUD Tabor iz Podbrezij, razvilo v slike zapeti. Tako se je na podlagi sodelovanja obeh društev 7. decembra v Kulturnem domu Podbrezje rodila prireditev NARODNE V SLIKI IN PESMI 2012. Predstavlja združevanje različnih kulturnih smeri in tokrat sta to bili pevska in slikarska. Kasneje se morda pridruži še kakšna, s ciljem združevati  različne ustvarjalne skupine v občini Naklo, v medobčinskih in še širših  okvirih.

Likovniki so napravili dvanajst del. Deset slik na platno, eno sliko iz gline in  lučko iz gline. Upodobitve, ki so jih ustvarili likovniki, so po tematiki predstavljale slovenske narodne pesmi. Od osemnajstih ponujenih so vsak svojo izbirali sami.  Na oder, ki so ga krasili rdeči nageljni v družbi rožmarina in asparagusa, so slikarska dela prihajala po naslednjem vrstnem redu:

Razbita čaša –  Tilka Purgar

Nocoj pa oh nocoj  – Alojzija Murn

Bom pa zlezel na češnjo – Matjaž Mauser

Deklica ti si jokala – Metka Mauser

Moja lubca m je pošto posvava – Dana Šemrov

V mraku – Franci Markovec

Žabe – Hieronima (Ronka Kozjek) in Barbara Pogačnik

Čej so tiste stezice – Marinka Šuštar

Triglav- Zdravko Purgar

Pleničke je prala – Barbara Pogačnik

Ti puobč ja kna lumpej – Hieronima

Je upihnila luč – Tilka Purgar

Vsako od dvanajstih del sta na odrsko stojalo prinesla in potem na dvoranski pano odnesla devetošolca Klavdija in Tilen v prazničnih gorenjskih narodnih nošah. Posamezno sliko sta z besedo na oder pospremila Milan Debeljak in Stane Mihelič. Prvi z nekaj verzi iz naslovne pesmi in drugi s pogledom na umetniško delo in slikarja. Eno po eno sliko, da se še lepše predstavi, so s pesmijo opisali  pevci Kranjskega okteta. Ko so izzvenele Žabe in ko je v solističnem delu zapel naš Tomaž Debeljak, ki je eden od članov okteta, se je navdušenje nad zapeto pesmijo čutilo še najbolj. Oktet je  za začetek in konec še nekaj pesmi dodal in dodobra ogrel dlani vseh prisotnih. Slikarjem in dirigentu smo se zahvalili z rdečim nageljnom in jih povabili  k skupni fotografiji. Z nami je bila tudi zadovoljna poslušalka in gledalka, častna članica gospa Lucija Šubic.

Polna dvorana obiskovalcev je bila odgovor na prisrčno povabilo, naj pridejo pogledat, kako likovnik vidi ljudsko pesem. A likovnice ne znajo le slikati, pač pa pripraviti tudi izvrstne slaščice. Skupaj s hladnimi nabodali smo same, članice obeh kulturnih društev, pripravile slastno pogostitev. Ob njej se je ponudila priložnost, da si v ožjem krogu še kaj lepega povemo. Priložnost smo dodobra izkoristili in bili mnenja, da so se tisti večer ujeli barve, zvoki in okusi, da bi pokazali, kako vrhunsko se narodno pesem lahko zapoje in jo nariše. Ujeli pa so se tudi člani dveh kulturnih društev in morda začrtali novo pot sodelovanja.

 

Povej naprej... Share on Facebook
Facebook
Tweet about this on Twitter
Twitter
Email this to someone
email