»Prijazno dobrodošli v Podbrezjah. Sem Taborska Urška in prihajam iz drugih časov. Pol tisočletja je že minilo odkar sem živela v Podtaboru in se zapisala med ljudske legende. Danes so me naprosili, da zapustim svojo taborsko cerkev in v Srednji vasi sprejmem vas, naše današnje goste. Potem bom spet odšla na taborsko cerkev, kjer vas bom danes čakala ves dan. Za obzidjem taborske cerkve vam bom povedala legendo o sebi. Zdaj pa o Podbrezjah….«

S temi besedami je vse prisotne na gasilskem vrtu prenovljenega Gasilskega doma pozdravila Urška. V nadaljevanju je povedala nekaj o naši vsi in njenih znamenitih ljudeh in zaželela dobrodošlico vsem prisotnim. Takoj nato so nastopili učenci OŠ Naklo in PŠ Podbrezje z zanimivimi igricami petjem in plesom. Seveda ni šlo brez stojnic. Tudi KD Tabor je imelo svojo. Na njej so se našle vse doslej izdane knjige in zloženke, med katerimi je bila tokrat še ena nova, izdelana prav za to priložnost. Joc Perne je zbral vse podatke, ki sodijo v zloženko, ki govori o Kulturni poti v Podbrezjah. Dobili so jo vsi pohodniki, ki so svojo pot potem začeli v Kulturnem domu in jo končali na eni od podbreških kmetij. Vmes so si seveda ogledali nagrobnike, kjer je  pokopanih pet od desetih znamenitih Podbrežanov, spominska v parku in pred župniščem, kipe pa v farni cerkvi. Na poti na Tabor so se ustavili še ob eni od dvanajstih kapelic.

Urška je prvo skupino pohodnikov, ki so prišli v dežju na Tabor z vodniki, sprejela s pripovedjo o svoji legendi. Pozorno so jo poslušali in se potem odpravili na taborski grič, da si vse lepote pogledajo v živo. Vreme je resno ponagajalo sredi dneva, proti večeru pa se je spet razjasnilo in lahko smo izpeljali kresovanje, ki se je zgodilo čisto na koncu, pa slavnostni seji, ki je bila v Pirčevi dvorani.

Letošnja seja je bila nekoliko drugačna od preteklih let, saj ni bilo uradno izbranih nagrajencev. Gospod župan se je tokrat odločil podpreti mlade glasbenike in športnike. S prvega naslova sta bila to pianistka Nena Rion in baritonist Domen Križaj, z drugega pa mlada športnica Petra Fister iz RK Naklo Peko Tržič. Društvo upokojencev pa je prejelo el. kolo, ki ga je prevzel predsednik Jože Kajin.  Tako sta si na slavnostni seji podali roko mladost in starost, ko prva ne prizna, da skače čez vodo, kjer je most, druga pa, da se ves čas spogleduje z mladostjo. Pa ni bilo le tako, bilo je tudi zelo resno in vzneseno. Tako razpoloženje je pripravil duet, ki sta ga za to priložnost sestavila Tadeja Kostov in Domen Križaj, spremljala pa ju je Nena Rion. Ja, zvenelo je v  akustični Pirčevi dvorani in navdušilo prisotne.  Slavili smo mladost, njene dosežke in njene upe, je bila vodilna misel scenaristke in povezovalke Nataše. Piko na i je dodala še naša Urška, brez katere kar ne moremo in prebrala 6. od 12. pesmi  iz svoje pesnitve in svoje legende, ki jo je že leta 2004 mojstrsko prelil v verze naš pesnik Milan Debeljak.

Po slavnostni seji smo se vsi preselili pod taborsko lipo, kjer se je že pripravljal kres in nas je čakala mala kresna vila z venčkom iz praproti in kresnika na glavi. V rokah je držala tudi šop praproti  s katerim je poskušala obiskovalcem nasuti praprotnega semena v čevlje, da bi to noč razumeli govorico živali. Člani recitatorske skupine smo brali nekaj pesmi, ki sodijo v ta čarobni kresni večer. V venček jih je spletla in program vodila Nataša Kne Leben, ki je skupaj z ostalimi bralci nanizala še polno zanimivosti, ki jih je prav tako pred njo slovenski človek, ki je znal bivati z naravo, njenimi procesi in jo verjetno razumel bolj kot danes.

Ker smo obnavljali znanja, da se v kresi dan povesi, smo slavili sonce, brez katerega ne bi bilo zemeljske lepote. O soncu so govorili miti. Kresniku pa smo  darovali kres.

Letošnji  4. dogodek z naslovom “Na vasi se dogaja”, je potekal v drugačni preobleki in le na eni od treh občinskih lokacij, kar je dobro.  Namesto avtobusa Veseli Janez so tokrat vozile kočije s konjsko vprego. Namesto vročine preteklih treh let nam jo je pošteno zagodel naliv sredi dneva. Namesto velikega števila obiskovalcev so stojnice nekako samevale. Da drugo leto ne bo prevečkrat potrebno uporabit besede Namesto, bi veljalo razmisliti o še novih ustreznejših spremembah. Ta »namesto« pa bi radi prebrali tudi drugo leto. Namesto starega Gasilskega doma je Srednja vas v Podbrezjah polepšana z Gasilskim domom v novi preobleki.

Povej naprej... Share on Facebook
Facebook
Tweet about this on Twitter
Twitter
Email this to someone
email