V petek, 20. januarja 2012 ob 19h je bil v Pirčevi dvorani na Taboru literarni večer ob izdaji tretje knjige filatelista Mihaela I. Focka.
Avtor je med drugim član poštno zgodovinskih filatelističnih združenj v Avstriji, Izraelu, ZDA in na Portugalskem in akreditiran sodnik pri evropski filatelistični zvezi FEPA. Ta večer nam je skupaj z izpraševalko Natašo pripovedoval o vsebini svoje tretje knjige z naslovom Zlati Jeruzalem, ki jo je izdal v decembru 2011. V knjigi opisuje zgodovino Judeje in Jeruzalema ter njun poštni sistem, ki je neponovljiv, tako kot je neponovljiva in zanimiva zgodovina najbolj svetega mesta na svetu. Izvedeli smo, da je v času turškega imperija, ki je 400 let zasedal Sveto deželo, v Jeruzalemu uspešno delovalo šest različnih konkurenčnih pošt. Turškim okupatorjem so sledili angleški in na koncu svojega mandata so igrali na dve karti hkrati, pomagali so Judom do države in pomagali Arabcem, ki so poskušali izstradati Jeruzalem.
Leta 1850 je tudi Gustave Flaubert obiskal Sveto deželo in o svojem potovanju napisal knjigo, iz katere so bili prav v knjigi Zlati Jeruzalem prvič objavljeni odlomki v slovenščini, ki jih je prevedel avtorjev nečak Ignac Fock in jih ta večer nam poslušalcem tudi bral. Pripovedovanju in pogovoru vseh treh nastopajočih je skozi večer sledila gibljiva slika Jeruzalema in vsebine knjige, ki jo je pripravil in jo predvajal Joc Perne.
Slišali smo o jeruzalemski legendi in poslušali pesem o njej. Knjiga nam govori tudi o tem, kaj danes v Jeruzalemu spominja na njegovo več tisočletno veličino. V letu 1100 se Jeruzalemu zgodijo križarske vojne in trk civilizacij, potem 1517 otomanska zasedba Jeruzalema, sionizem in judovska država. Tudi POŠTNA ZGODOVINA JERUZALEMA je res enkratna, kot tudi vsa pripadajoča korespondenca.
Zakaj na knjigi letnica 1655 – 1967? Prvo znano pismo iz Jeruzalema je bilo poslano 18.dec. 1655 v Madrid. Leta 1967 pa so Jeruzalem spet združili v enovito mesto.
Začetki pošte so povezani z Otomanskim imperijem. Vse se začne s cerkveno korespondenco. To je bila nekakšna pred filatelija. Prva pošta se začne po letu 1840 in prvi poštni uradi so turški. Jeruzalem svoj prvi poštni urad dobi leta 1895. Turški poštni sistem je slab, zato Evropa želi svojega. Tako dobijo francosko, avstrijsko, nemško, rusko, italijansko pošto. Prva svetovna vojna, boj za Sueški prekop (1915), britanska okupacija do 1920, britanska civilna administracija (1920 – 1948)—puščajo svojo sled. Tudi hebrejščina postane uradni jezik (znamke s hebrejsko pisavo). Država Izrael leta 1948 in združitev leta 1967 pa puščajo za seboj dosti poštne korespondence. Vmes je leta 1929 potovala pošta celo z Zeppelinom in za sveto mesto izpustila vrečo z 82 pismi.
Skratka, literarni večer z Mihom I. Fockom ob izdaji njegove tretje filatelistične knjige je lepo uspel. Pripravljena Pirčeva dvorana je prijazno sprejela tudi goste od drugod, ki so si z zanimanjem ogledali trajno razstavo v dvorani in se razveselili tiskanih zloženk, ki jih je KUD izdal doslej. Barbara Pretnar, Vilma Fock, Marija Gortnar, Tatjana Jerala in Milena Jeglič so spekle domače pecivo po katerem so ob jabolčnem soku gostje segli z veseljem.
Nedavni komentarji