V nedeljo, 22. junija 2014 je bil v Pirčevi dvorani na Taboru umetniško literarni večer ob izidu knjižice o poznobaročnem kiparju Žiwobskem.
Izdali smo četrto knjižico v seriji »Znani Podbrežani«, ki je posvečena Petru Žiwobskem, Poljaku, ki je v drugi polovici 18. stoletja ustvaril čudovite oltarje na Gorenjskem in ga strokovna javnost uvršča v sam vrh slovenskega poznobaročnega cerkvenega kiparstva. Avtor knjižice je dr. Blaž Resman, sodelavec Umetnostnozgodovinskega inštitututa Franceta Steleta ZRC SAZU. Ves slikovni del pa je prispeval Joc Peren.
Podbreška fara je bila poleg Preddvora in Križ prva, ki se je osamosvojila iz skupne kranjske fare. Razlogi so bili, kot bi danes rekli, povsem kadrovski, kranjski župniki namreč niso več zmogli opravljati dušno-pastirskega poslanstva, saj je število prebivalstva naraščalo. Kupno pismo župnikove zemlje je datiralo v leto 1497. Cesar Maksimilijan je zemljo od radovljiške graščine prodal duhovniku oglejske škofije Florijanu Martincu iz Kranja. Farani so za grunt prispevali 300 goldinarjev, dodatnih 300 pa še graščina. Tako je zapisano v kanonični vizitaciji iz leta 1654. V podbreškem župnem arhivu pa so imeli kupno pismo omenjenega duhovnika Florjana, ki je 13. marca 1502, zaradi finančne stiske zemljišče prodal ključarjem cerkve sv. Jakoba in cerkve sv. Benedikta (danes cerkve Žalostne Matere Božje na Taboru). Tako smo Podbrežani pol tisočletja nazaj zemljo kupili za užitek župniku v Podbrezjah, kot je župnik Janez Zabukovec zapisal leta 1929 v Podbreškem glasu. Vse do konca 19. stoletja je podbreška fara obsegala Ljubno, Dobro polje, Otoče in Zaloše. Župnik je tako peš hodil celo uro, ko se je namenil maševat na Otoče ali Ljubno. V času ustanovitve podbreške fare se nobena vas ni imenovala Podbrezje, ozemlje v okolici cerkve sv. Jakoba se je imenovalo Podbrezje, vsaj tako pravi legenda, saj so nekdaj tod rasle breze. Šele po 2. svetovni vojni so Podbrezje tako tudi uradno dobile svoje ime.
Predstavitev je bila načrtovana kot literarno umetniški večer in slovensko – poljski dogodek, saj so udeležbo potrdili iz poljskega veleposlaništva. Popestrena je bila z bogatim kulturnim programom, ki so ga oblikovali glasbeniki Tadeja Kostov in Tomaž Debeljak s pianistko Matejo Praprotnik Blumaver, vse skupaj je povezala Nataša Kne Leben, strokovni tekst in film pa je pripravil koordinator dogodka Joc Perne.
Zapisala Daca Perne
Nedavni komentarji