IMG_2353 - Copy (Small)

Dnevi evropske kulturne dediščine 2014 z naslovom »Dediščina gre v šole« so se v Sloveniji začeli v petek, 26. septembra, v Slovenski Bistrici. Pester celodnevni program dejavnosti je otrokom, mladim in odraslim, približal kulturno in naravno dediščino tudi v Škofji Loki z 21 dogodki ( od 25.9. do 8.10.) in seveda v vseh ostalih slovenskih in evropskih krajih, ki so vključeni v to široko kulturno dogajanje predvsem osredotočeno na ozaveščanje otrok o pomenu vsakršne kulturne dediščine. V večjih krajih so bile v promocijo naše skupne dediščine  v večji meri vključene gimnazije in osnovne šole, vrtci in knjižnice, pa razvojne agencije, rokodelski centri in turistična društva. Pri nas v Naklem pa je se je s projektom ukvarjalo izključno KD Tabor iz Podbrezij in se tako pridružilo veliki družini vključenih v evropskem merilu.

Devetič zapored smo že v maju oddali naš program za Taborske dneve, takoj ko smo izvedeli za letošnji naslov v okviru DEKD. Dediščina gre v šole, se je glasil in v knjižico za vse slovenske udeležence je bil zapisan datum in vsebina zaključnega dogodka pri nas v Podbrezjah. Da bomo govorili o desetih znamenitih Podbrežanih, smo se odločili. Ja, poimenovali smo jih Podbrežani, čeprav so nekateri v Podbrezjah preživeli le nekaj let, od nekaterih nimamo niti slike ali fotografije. Kdo od njih se mogoče ni imel za Podbrežana, med tem, ko se je  drug imel za Podbrežana vse življenje, čeprav ga je življenjska pot zanesla v svet. Kljub temu pa imajo nekaj skupnega.  Vsi so ob svojem času in na svoj način zaznamovali našo vas in njeno ime ponesli v širši prostor. Spoznali smo, da jih ne poznamo dovolj in bili zato veseli tematike, ki je bila letos  namenjena DNEVOM EVROPSKE KULTURNE DEDIŠČINE, ki so želeli izpostaviti pomen izobraževanja o dediščini. Zato so vse prireditve sledile temu cilju.

Vodja projekta, Jožef Perne, je napisal scenarij za dva prizora igre iz življenja Franca Pirca in vse urnike priprav skozi ves mesec z animatorji in učenci. Daca je pripravila povzetke vseh desetih znamenitih Podbrežanov, ki so jih na prvem sestanku dobili vsi animatorji: Katarina Mihelič, Klavdija Aljančič, Urh Mihelič, Teo Kramer, Tilen Brezovec, Erazem Leben, Urša Kavčič, Jaka Gubanc, Zala Gregorc, Špela Aljančič, Peter Grašič. Potem smo se ves mesec dobivali v Pirčevem domu enkrat na teden, zadnji teden pa vsak dan od ponedeljka do sobote, ko smo najprej organizirali tridnevna predavanja s projekcijami, tako da so se učenci z animatorji še podrobneje in na zanimiv način seznanili z vsebinami znamenitih Podbrežanov med katerimi sta le dve ženski, a toliko pomembnejši. V Podbrezjah smo se odločili za predstavitev znamenitih dveh žena in osmih mož naše zgodovine. Za vsakega od njih smo našli hišo  z domačim imenom. Tule bodo zdaj našteti po letnicah rojstva in prvi med njimi je  Peter Žiwobski (1752—????), kipar in rezbar, živel Pr̍ ̍ Žagarju kjer je ustvarjal čudovite kipe in baročne oltarje za podbreško farno in gorenjske cerkve. Drugi je Franc Pirc, (1785-1880) duhovnik, sadjar, pesnik, misijonar, živel v Farovž –župnišču, ki ga je predelal, dozidal zakristijo ob taborski cerkvi, zasadil drevesnico pod Župniščem in po odhodu iz Podbrezij v Ameriko ves čas ostal v stikih s Podbrežani. Tretji je Peter Rojc, (1811-1894)  orglar, živel Pr ̍ Piskač in izdelal taborske orgle in še 44 teh mogočnih inštrumentov po Kranjski in ene na Koroškem. Četrti je Andrej Praprotnik (1827-1895) učitelj, pesnik, narodni buditelj in organizator slovenskega šolstva, se rodil in živel v hiši sedanjega kulturnega doma in bil prvi podbreški učitelj. Peti je Fran Černilec,( 1828-1911) učitelj, poštar, organist, cerkovnik in homeopat, živel Pr̍ ̍Koren in Podbrežanom posvetil 42 let aktivnega življenja in dela.  Šesti je Joža Tomše pl. Savskidol (1850-1937) pod maršal- v takratni Avsto Ogrski vojski, ki se je poročil s Podbrežanko in je v Podbrezjah na Vili preživel starost, in je tu pokopan. Sedma je  Ivana Kobilca (1861-1926), prva slovenska akademsko izobražena slikarka, ki ima mamo Podbrežanko-Blekovo in je k nam hodila na počitnice in pri nas s podbreškimi otroki naslikala najznamenitejšo sliko POLETJE. Osmi je Branko Jeglič(1903-1920), pesnik,pisatelj,prevajalec, Kosovelov prijatelj, živel Pr̍ Babč in je pri nas pokopan. Deveti  je Karel Mauser(1918-1977) pisatelj in pesnik,  otroštvo preživel v Matijevčevi Kajži, in je svojo mladost v Podbrezjah opisal v romanu Pomlad v Črepinjeku. Deseta je Mimi Malenšek(1918-2012) pisateljica, živela Pr ̍ Gradišarju, bila najbolj naša zadnjih 10 let življenja, pisala o Podbrezjah in je pri nas našla tudi zadnje počivališče.

Vsa ta znanja so naši tekmovalci iz vrst učencev prvih dveh triad zares dobro osvojili, kar se je pokazalo že na petkovi generalki, na uradnem kvizu v soboto, ki ga je vodil Luka Perne in mu v komisiji pomagala Stane Mihelič in Joc Perne, pa je zmagala skupina Bistrica (Nina Drinovec, Maj Tavčar in Mark Sajovic), ki je unovčila tudi svojega kvizka in potrojila točke pri enem od tridesetih vprašanj, ki so bili na voljo šestim ekipam. Tako je imela vsaka ekipa možnost odgovarjati vsaj na 5 vprašanj, če predhodniki niso znali, pa še na kakega več. Tako je skupina Dolenja vas(Sara Kidan, Juš Kramer) odgovorila še na dodatna 3 vprašanja in bila za petami zmagovalcem, saj jim ni uspelo unovčiti kvizka. Ostale skupine Srednja vas(Gaja Dobravec in Tevž Brezovec), Britof (Luka Jeraša, Gal Mihelič in Jaka Jeglič), Podtabor (Sara Kavčič, Meta Gregorc in Teja Jerala) ter Gobovci (Jan Arnež in Štefan Grašič) so se odlično borile. Zato so vsi dobili knjižne nagrade in čokolade, na koncu pa če pice. Seveda smo nagradili tudi mentorje, ki so si to zaslužili predvsem z igro v dveh dejanjih, ki je bila vzeta po resničnih dogodkih iz Pirčevega življenja– Dobre duše-Minodee. Prvi prizor je bil iz Podbrezij z Zalo in Jero v glavnih vlogah, drugi pa iz Minnesote, kjer so prizor pomiritve med belci in Indijanci odlično zaigrali Tilen, Erazem, Peter in Teo.  Vse pa je povezal Jaka, ki mu je v uvodu pomagal 11 letni harmonikar Luka Mlakar iz Peračice, ko je vskočil namesto našega Anžeta. Med obema glavnima dogodkoma pa smo našim trem sodelavkam Mojci Brezovec, Lidiji Aljančič in Barbari Pogačnik podelili še priznanja za minulo delo v KD z željo, da ostanejo delavne še naprej.

Tako smo priklicali v zavest in spomin učencem, dijakom in študentom ter še  sebi nekaj minulega, ki pa še vedno živi z našo vasjo med nami Podbrežani. Pri nas sta se rodila le Rojc in Praprotnik, mladost preživela Malenškova in Mauser, pokopanih je pet: Rojc, Črnilec, Tomše, Jeglič in Malenškova. Obeležje imajo pa le štirje, table Praprotnik, spomenik pa Pirc, Mauser in Malenškova. Torej nas čaka še kar nekaj dela, da se primerno oddolžimo vsem, ki se jim še nismo, pa bi si to zaslužili, saj so ponesli ime naše vasi v svet, nam pa podarili nekaj zelo vrednega s področja kulturne dediščine.

Zapisala: Daca Perne

Fotografije: Asia Owanek Perne in Uroš Valant