Počasi je ugašala dan, prižigale so se bakle in zbirali so se obiskovalci. Pred župniščem smo osvetlili spomenik Franca Pirca, ki je zdaj dobil tudi svoj informacijski pano, kjer obiskovalci lahko preberejo nekaj podatkov o njegovem življenju in delu. Veseli smo bili vseh, še posebej najmlajših, ki so se kljub mrazu v nedeljo zvečer odpravili pred Pirčev spomenik na 14. Pirčeve dneve, ki bi lani zabeležili natanko 230 let od rojstva  Franca Pirca v Godičah pri Kamniku in 180 let od njegovega odhoda iz Podbrezij v Ameriko.

Pred 14 leti smo s simpozijem slovesno postavili spomenik kiparja Staneta Kolmana tej dobri duši, sadjarju in zagotovo najbolj duhovniku in misijonarju Francu Pircu, ki je imel tako veliko srce, da je poleg premnogih drugih leta dolgo v sebi nosilo tedanje Podbrežane. To so potrdile pesmi v nadaljevanju, takratni dogodek pa smo v nekaj fotografijah na projekcijskem platnu podoživeli v Pirčevi dvorani. Po 14 letih smo k spomeniku postavili še informacijski pano, katerega vsebino je na kratko predstavil avtor Jožef Perne. Pesmi  CMeP zbora z naslovom Najlepša je podbreška fara, ki je bila po spremembi scenarija zapeta na Taboru, pa bi zagotovo pritrdil sam Pirc, saj vsa dolga leta ni pretrgal stikov s tedanjimi farani. Tone Strlič je temu pritrdil s Pirčevo pesmijo, ki nosi naslov Podbreškim pevkam in plevkam.

Izpred Pirčevega spomenika smo s prižganimi baklami odšli v Spominski park pred spomenik Ivane Kobilca. Prav na tisti dan, 4. decembra je minilo 90 let od njene smrti. Zato smo ji posvetili 1. Dneve spomina nanjo. V Podbrezjah so se je na podoben način nekoč že spominjali, tore smo obudili običaj. Nataša Kne nam je pripovedovala o slikarkinem značaju in delu. Nato nas je pot vodila na kraj, kjer je nekoč stala Blekova domačija, rojstna hiša matere naše slikarke Marije Škofic. Tu smo slišali predvsem o tem, kar je Kobilco najbolj povezovalo s Podbrezjami. Naslednji informacijski pano pa stoji na Blekovem vrtu, kjer je po mnenju stroke slikarka ustvarjala svoje najprepoznavnejše delo Poletje. Od tu je bila strmejša pot po hribu na Tabor v Pirčevo dvorano, kjer nas je že čakal naš CMeP zbor , s pesmijo Najlepša je podbreška fara.  Že na začetku pred spomenikom so se nam pridružili  predstavniki rojstnega kraja Franca Pirca iz Godič pri Kamniku ( z ga. Cirilo Mali predsednico KS Godič) in zelo pozorno prisluhnili besedam Jožefa Perneta, ki je postregel s podatki o njihovem rojaku, ki ga je zelo ceni tujina, saj so v Minnesoti po njem poimenovali mesto Pierz Town in mu ob 100 letnici prihoda postavili celopostavni spomenik. To je zanimalo tudi kiparja Staneta Kolmana, ki je bil z nami, in je pri nas pred 14 leti Franca Pirca ujel v bron.

Milenka Jekovec je izjemna recitatorka, tokrat nas je razvajala z dvema Pirčevima pesmima posvečenima dvema Podbrežankama: Piskačevi Marjeti in Matjaževi Elizabeti. Prvo bodri pred odhodom v nebesa, drugi pošilja nauke za zgledno življenje.

Jernej Jeglič pa je prebral nekaj kitic s sicer daljše (60 kitične) Pirčeve pesmi posvečene Podbreškim fantom.

Do konca je potem program zapolnil zbor in zapel avtorsko pesem Staneta Miheliča Podbrezje lepa vas, nato še Praprotnikovo V dolinci prijetni je ljubi moj dom in prvič izvedeno zborovsko avtorjev Mojce in Milana Debeljaka Cerkev taborska. Za konec pa je zborovodja Janko Kozjek svoje člane z dodatno pesmijo spremljal še na kitari.

Ker je bil dogodek namenjen tudi zahvali zboru za dolgoletno sodelovanje, smo za oba zborovodja Majdo Kozjek Odar in Janka Kozjeka pripravili zahvali, saj se oba od daleč vozita v rojstno vas in še naprej vzdržujeta zbor po starem očetu Janezu. Kadar onadva ne moreta ju nadomešča teta Marija Kozjek, ki je tiha in skromna, a nepogrešljiva. Tudi njej smo namenili Zahvalo s cvetjem in pogostitvijo, na kateri smo se še dolgo zadržali tudi vsi ostali. Veseli smo bili vseh še posebej najmlajših, ki so se kljub mrazu v nedeljo zvečer odpravili pred Pirčev spomenik , da smo skupaj počastili spomin na Franca Pirca in Ivano Kobilca, ki ji bomo drugo leto verjetno namenili samostojen dogodek.

Za KD Tabor zapisala Daca Perne.