Večer se je že spustil nad taborsko cerkev v Podbrezjah, ko so za njeno obzidje v soboto, 28. novembra 2015, prihajali prvi obiskovalci 13. Pirčevih dnevov. Ob tej priložnosti je Kulturno društvo Tabor Podbrezje v okviru zbirke Znameniti Podbrežani izdalo knjižico Rojčeva orglarska delavnica izpod peresa dr. Eda Škulja, ki velja za največjega poznavalca orgel in orglarstva na Slovenskem. Domače društvo je pripravilo še orgelski koncert in postavilo spominsko obeležje podbreškemu orglarju Petru Rojcu.

Po stari slovenski navadi je obiskovalce 13. Pirčevih dnevov na sobotni večer na Taboru s kruhom in soljo pozdravila Taborska Urška (Ema Grašič). Najprej je bila maša v taborski cerkvi Marije sedem žalosti, na kateri je na Rojčeve orgle igral dolgoletni podbreški organist Janko Kozjek, prepeval je Cerkveni mešani pevski zbor Podbrezje. Po maši je orgelski koncert izvedel Anže Kozjek, ki je požel navdušen aplavz. Zaigral je Pastoralo (Domenico Zipoli), Andante tranquillo iz 3. orgelske sonate (Felix Mendellsohn Bartholdy) in Verset v C -duru (Franjo Dugan). V Pirčevem domu je obiskovalce pozdravila predsednica Kulturnega društva Tabor Podbrezje Daca Perne. Urednica knjige o Petru Rojcu Nataša Kne, ki je pripravila 13. Pirčeve dneve, se je pogovarjala z dr. Edom Škuljem in Tomažem Močnikom. Predstavila je tudi fotografije vseh ohranjenih Rojčevih orgel. Večino fotografij je za knjigo prispeval Jurij Dobravec.

V zlati dobi orglarstva na Slovenskem je v Podbrezjah živel orglar Peter Rojc (1811-1894), po domače Piskačev. V 19. stoletju je bilo moderno, da so cerkve po vsej Sloveniji opremljali z orglami, ki so od takrat naprej dopolnjevale cerkveno zborovsko petje. Podbreški »orgledelc«, kot so ga imenovali domačini, je v nekaj več kot pol stoletja izdelal vsaj 45 orgel, med drugim tudi za domači cerkvi. Njegove orgle so slovele po kvaliteti ter milem in nežnem zvoku, kar je posebej ustrezalo pevcem, ki so jih bučne orgle rade preglasile. O Rojcu je zapisanega zelo malo. Dragocen zapis v Drobtinicah nam  je leta 1898, torej štiri leta po Rojčevi smrti, zapustil Jožef Levičnik, ki je o prijatelju Petru zapisal, da je bil izredno predan svojemu delu. Občudoval je njegov naravni talent in intelekt, ki sta mu omogočila, da je izdelovanje orgel spremenil v mojstrovino.

Vsa Rojčeva družina je bila izredno muzikalična, saj so vsi otroci igrali na orgle, Peter jih je pa kasneje še izdeloval. Iz zapisa tudi razberemo, da je v svoji skromnosti Rojc orgle izdeloval pod ceno in da mu njegova narava pač ni dopuščala, da bi postavil višjo ceno. Kvaliteta orgel, njihov mili zvok, in ugodna cena sta botrovali temu, da je bil Rojc kot orglar precej oblegan. Iz zapisov v Podbreškem glasu pa lahko razberemo, da je bil med Podbrežani priljubljen in spoštovan. dr. Edo Škulj, ki je raziskoval Rojčevo delo in zapuščino, dvomi, da je bil Peter Rojc v orglarstvu samouk, kot trdi Levičnik v Drobtinicah, saj je orglarstvo prezahtevno, da bi se ga lahko naučil zgolj z opazovanjem mojstrov.

Peter Rojc izdelal vsaj 45 orgel, v celoti ohranjenih le še 6

Peter Rojc je izdeloval mehanske orgle, ki so igrale v številnih cerkvah po Sloveniji in Avstrijskem Koroškem. Orgle je izdelal tudi za domači cerkvi v Podbrezjah. V farni cerkvi sv. Jakoba je ohranjena le še omara, orgle so zdaj Jenkove. Na taborski cerkvi so prvotne orgle izginile med prvo svetovno vojno. Leta 2013so v taborsko cerkev premestili Rojčeve orgle z Ovsiš izdelane leta 1860, ki so v celoti ohranjene. Od prvotnih taborskih Rojčevih orgel je tudi še nekaj ostalo, in sicer oba mehova, ki sta burne čase v miru preživela na podstrešju taborske cerkve, kjer ju je našel naš župnik Janez Rihar. Enega od obeh mehov so namestili v orgle z Ovsiš. Tako so Podbrezje končno spet dobile orgle svojega orglarja Petra Rojca.

Rojčeva orglarska delavnica nastala s soavtorstvom

Knjiga o Petru Rojcu je večinoma delo dr. Eda Škulja, ki je po obstoječih virih natančno popisal okoliščine izdelave orgel in vsakim orglam dodal opis registrov. Škuljevo besedilo so z vsebinami vezanimi na Podbrezje dopolnili podbreški avtorji. Daca Perne in Milan Debeljak sta opisala blagoslov orgel decembra 2013 iz njunega zapisa tudi razberemo, da je prenova dragocenih ovsiških orgel in premestitev v taborsko cerkev stala 25 tisoč evrov. V knjigi je objavljen intervju z orglarjem Tomažem Močnikom iz Cerkelj na Gorenjskem, ki je obnavljal Rojčeve orgle in zelo dobro pozna njegovo delo. Jožef Perne je predstavil Piskačevo domačijo iz časa Petra Rojca. Rodovnik Petra Rojca je napisal njegov prapranečak, ki živi na Piskačevi domačiji, Janez Maček. Knjigo je oblikoval Matic Šefer,  uredila in spremno besedo pa napisala Nataša Kne.

Ime Petra Rojca je spet vklesano v kamen

Spominsko ploščo Petru Rojcu, ki se nahaja na obzidju podbreškega pokopališča, so odkrili po nedeljski maši, blagoslovil jo je župnik Janez Rihar. Spominsko ploščo je postavilo Kulturno društvo Tabor Podbrezje, prav posebej sta se za to potrudila Daca in Jožef Perne. Izdelal jo je kamnosek Andrej Jezeršek. Na starem pokopališču, ki se nahaja okrog farne cerkve, o čemer priča še nekaj spomenikov, je bil leta 1894 pokopan tudi Peter Rojc. Kje se nahaja njegov grob, ni znano. Po več desetletjih je tako ime podbreškega orglarja Petra Rojca spet vklesano v kamen. V slovenski kamen. Posebnost temnega slovenskega granita je bela žila, ki ga preči. Naj ta bela žila simbolizira izjemen talent, intelekt in izjemne dosežke človeka, ki je svoje življenje posvetil tej kraljici med glasbili – orglam.

Fotograf: Jožef Perne

Zapisala: Nataša Kne

 

Več o njem na strani: Peter Rojc

 

 

Povej naprej... Share on Facebook
Facebook
Tweet about this on Twitter
Twitter
Email this to someone
email