TRI PODBREŠKE REKE in 12. TABORSKI DNEVI

Kulturno društvo Tabor Podbrezje

Brez vode ni življenja je izrek, ki že od nekdaj drži. Človek je potreboval vodo za življenje, zaščito, transport, okras. Tudi dediščina je z njo tesno povezana. Mostovi, vodnjaki, mlini, žage. Če je katera vas daleč naokoli tesno povezana z vodo, so to Podbrezje!

Vas Podbrezje oblivajo tri vode: reki Bistrica in Sava ter potok Lešnica. Vse tri vode in njihove globoke struge so vas od nekdaj zaznamovale. Že Valvazor je pisal o močnih Podbrežanih, ki popotnike na hrbtu prenašajo čez Bistrico. Deželna cesta je morala premagati podbreške klance. O tem je pisal Janez Jalen. Voda je gnala številne mline in žage. O tem je pisal naš Karel Mauser. Malo starejši se še spomnimo, kako so naše mame in babice hodile prat v Bistrico in kako smo se kot otroci igrali ob Lešnici, se kopali v Savi in na poti iz šole bredli čez Bistrico in v njej lovili ribe. Že sam izvor imena naše vasi govori o obrežjih in bregovih.

Osrednja tema Dnevov Evropske Kulturne Dediščine, ki so se jim tudi letos pridružili Taborski dnevi, je bila VODA. Voda od mita do arhitekture. Na Taborske dneve vedno povabimo eminentne goste, tokrat sta bili to dr. Marija Klobčar, zaposlena na Glasbeno narodopisnem inštitutu znanstveno raziskovalnega centra ZRC SAZU, doktorica etnologije, profesorica slovenskega jezika s književnostjo in docentka za folkloristiko in primerjalno mitologijo, ter prof. Dušica Kunaver, samostojna kulturna publicistka, profesorica angleščine in ruščine, zbirateljica ljudskega izročila in etnološkega gradiva, avtorica in izdajateljica poljudnoznanstvenih in leposlovnih knjig ter pedagoških priročnikov.

Prvo, Marijo Klobčar, smo poslušali v soboto. Pripovedovala je o čudežni moči vode v obredju in pesemskem izročilu. Je avtorica številnih del in znanstvenih člankov s tega področja. Znala je pritegniti poslušalce, ko je govorila o legendah, starih vražah in običajih povezanih z vodo. Tudi Dušica Kunaver je drugi dan navdušila. S svojim prisrčnim pedagoškim pristopom je pritegnila predvsem mlade poslušalce in celo malo dvorano v Pirčevem domu na Taboru pripravila k sodelovanju in skupnem petju.

Dogodka v obeh dneh sta bila napolnjena z zanimivim in pestrim dogajanjem. V soboto smo poslušali citrarsko skupino Notice, pesnik Milan Debeljak je prebral tri svoje pesmi o podbreških rekah, Tone Strlič je obudil Jerčeve galjote Karla Mauserja, Jožef Perne pa je razmišljal, kako so Podbrezje skozi zgodovino povezane z vodo. V nedeljo so podbreški osnovnošolci Lara, Gaber, Patricija, Andraž, Zala, Monika, Nika, Nejc in Živa prebirali svoje eseje o zlati ribici in dogajanju ob rekah, Andraž in Pija sta zaigrala na harmoniko, izvedeli pa smo tudi koliko je stara podbreška fara in kaj je o njej, in o podbreških rekah, pisal že Valvasor. Vse to je Jožef Perne izbrskal iz različnih arhivov. Dogajanje sta spretno krmarili voditeljici Milenka Jekovec v soboto in Sara Kidan v nedeljo. Obiskovalci so si lahko ogledali tudi fotografsko razstavo na temo treh podbreških rek, ki so jih člani foto sekcije društva fotografirali že spomladi pod mentorstvom Aleša Zdešarja.

Kot vedno, sta bila oba taborska dneva tudi tokrat priložnost za druženje v prijetni in lepo okrašeni dvorani Pirčevega doma, seveda ob sladkih in tekočih dobrotah. Za to so poskrbele: Marica Markič, Veronika Aljančič, Barbara Pogačnik, Katarina Pirih, Marjanca Ambrožič Jeglič in Irena Zupan. Tako široko zastavljeno dogajanje vedno zahteva veliko načrtovanja, usklajevanja in vodenja, kar je kot vedno uspešno opravila predsednica organizatorja, Kulturnega društva Tabor Daca Perne. Vsem nastopajočim se je posebej zahvalila s šopki in knjigami.

Kaj bi rekli za zaključek? Taborski dnevi so v Podbrezjah postali že tradicija. Vsako leto se posvetijo temi, ki je izbrana za Dneve evropske kulturne dediščine. Na ta način se Podbrezje povežejo z veliko družino evropskih narodov, ki vedno zadnji teden septembra obudi kulturno dediščino in širom po Evropi organizira zanimive kulturne dogodke. Protiturški tabor v Podbrezjah je odlična kulisa za to. Podbrežani, pa tudi tujci, ki se vozijo po avtocesti, se radi pogosto ozremo na taborski grič s cerkvico, obdano z obzidjem.  Če znamo pravilno razumeti več kot 500 let staro zgodovino, nam lahko mnogo pove o težkih časih naših prednikov. Tudi Pot kulturne dediščine – Ivanina pot pove veliko o Podbrezjah in o znamenitih Podbrežanih, ki so zaznamovali tudi slovensko in evropsko zgodovino. Zavedanje in negovanje naše premične in nepremične dediščine, in prav temu so vsako leto posvečeni Taborski dnevi, nas je kot narod ohranilo skozi zgodovino, nad identificira danes in nam zagotavlja obstoj v prihodnje. S čim se bomo sicer uprli globalizaciji, potrošništvu, terorizmu, … ki vsi vodijo v negotovo prihodnost.

Evropa je leto 2018 razglasila za leto varovanja kulturne dediščine. Podbrežani lahko rečemo, da smo odlično pripravljeni na ta izziv.

Jožef Perne

Foto: Jožef Perne